V Katoliški cerkvi 23. aprila praznujemo god sv. Jurija, mučenca. Sv. Jurij se je rodil v 3. stoletju (275/285) v Kapadokiji, danes Turčija, umrl pa leta 303/305 v mestu Lydda-Diospolis v Palestini. Ne glede na to, da je večina podatkov o svetem Juriju zavitih v številne legende, pa je bil vseskozi, zlasti po zaslugi križarjev, eden najbolj češčenih svetnikov v »starem« krščanskem svetu. Zanesljivo pa je, da je bil resnična… Preberi več »God sv. Jurija, mučenca
Vabilo na pričevanje Sare in Bojana Doljak. Sara in Bojan Doljak sta se pred desetimi leti soočila z nepričakovano diagnozo: multipla skleroza. Čeprav se je staršema dveh otrok življenje obrnilo na glavo, nista vrgla puške v koruzo. Odvetnica Sara danes ne more govoriti, ne hoditi, a še vedno uspešno zastopa stranke na sodišču in predava študentom. Z možem, ki pravi, da je Sara na številnih področjih »neustavljiva«, vodita več zakonskih… Preberi več »Preizkušnja, razlog za obup ali novo upanje?
Sveti Jožef – vzornik poklicanosti Dragi bratje, drage sestre! 8. decembra lani se je ob 150. obletnici razglasitve svetega Jožefa za zavetnika celotne Cerkve začelo leto, ki mu je posebej posvečeno (prim. Odlok o posebnem odpustku, 8. decembra 2020). Sam sem napisal apostolsko pismo Patris corde, da bi “budil ljubezen do tega velikega svetnika” (Apostolsko pismo Patris corde, Zaključek). On je zares velika osebnost, ki je hkrati “tako človeška, tako blizu vsakemu od… Preberi več »Poslanica papeža Frančiška ob 57. svetovnem dnevu molitve za duhovne poklice
Drage članice in dragi člani Živega rožnega venca! Iz srca Vas prav lepo pozdravljam. Kot verjetno veste, je 8. 2. 2020 v Gospodu zaspal dolgoletni voditelj te molitvene pobude p. Leopold Grčar, ki je 30 let živel in deloval pri Mariji Pomagaj na Brezjah. Provincialno vodstvo naše frančiškanske province me je imenovalo, da prevzamem odgovornost za to molitveno pobudo. Z veseljem, hvaležnostjo in odgovornostjo sem se lotil naloge; sicer pa… Preberi več »Živi rožni venec
Resnično je vstal Apd 3,13–15; 1 Jn 2,1–5a; Lk 24,35–48 Sporočilo tretje velikonočne nedelje bi lahko povzeli v izrazu: »zmagoslavje vstajenja«. V prvem berilu slišimo Petra, ki pred množico o Jezusu oznani: »Bog ga je obudil od mrtvih in mi smo temu priče!« Evangelij nam pričuje o enem izmed številnih prikazovanj Vstalega. Emavška učenca sta vsa zasopla komaj prišla v Jeruzalem in pripovedujeta, kaj se jima je zgodilo na poti,… Preberi več »3. velikonočna nedelja, 18.4.2021
16. aprila praznujemo god sv. Bernardke Lurške. Sv. Bernardka se je 7. januarja 1844 rodila zglednima krščanskima staršema, očetu Francu Soubirousu in materi Luizi Casterot, v skromni družini v mlinu Moulin de Boly v Lurdu v Franciji. 9. januarja 1844 je bila v farni cerkvi krščena na ime Marija Bernarda. Po nekaj mesecih so jo dali v rejo neki gospe Mariji v Bartres blizu Lurda, mati je namreč pričakovala že… Preberi več »Sv. Bernardka Lurška
V središču papeževe kateheze o molitvi je bila Cerkev kot učiteljica molitve. Vse v Cerkvi se rodi iz molitve in vse raste iz milosti molitve. Cerkev je šola vere in molitve. Prenašati iz generacije v generacijo svetilko vere z oljem molitve. »Cerkev, učiteljica molitve« se je glasil naslov današnje kateheze, ki jo je imel papež Frančišek med dopoldansko splošno avdienco, še vedno v knjižnici apostolske palače. Kot je izpostavil, Cerkev… Preberi več »Sveti oče pri katehezi o Cerkvi kot učiteljici molitve in vere
Vlada je na seji 9. aprila 2021 sprejela nov Odlok o začasni omejitvi kolektivnega uresničevanja verske svobode v Republiki Sloveniji, v katerem je določila pogoje za izvajanje verske dejavnosti. Tako bo, po vladnih napovedih, od ponedeljka, 12. aprila 2021, veljalo da se bodo lahko svete maše izvajale v skladu z določilom 30 m2 na osebo oz. člane istega gospodinjstva. V kolikor je površina verskega objekta manjša od 30 m2 je… Preberi več »Odpirajo se cerkve za bogoslužje z verniki
Dragi bratje in sestre. Še vedno smo v času velikonočne osmine. Jezusovo vstajenje je odločilno zaznamovalo življenja njegovih učencev, pa tudi ves Jeruzalem in širše. Njegovo vstajenje je odločilno tudi za zgodovino vse do naših dni, saj prav dejstvo njegovega vstajenja še danes predstavlja edini temelj naše vere. Zaradi tega ga praznujemo skozi osem dni, da sporočilo o vstajenju njega, ki je zaradi nas umrl in vstal prepoji celotno kristjanovo… Preberi več »Pridiga nadškofa Stanislava Zoreta pri sveti maši na 2. velikonočno – belo nedeljo
V Katoliški cerkvi 11. aprila 2021 praznujemo 2. velikonočno nedeljo, imenovano tudi belo nedeljo ali nedeljo Božjega usmiljenja. Ime bela nedelja (lat. Dominica in albis) izvira iz starokrščanskih časov, ko so novokrščenci, ki so prejeli zakrament sv. krsta med velikonočno vigilijo, ves teden po veliki noči prihajali k bogoslužju v belih oblačilih. Uporaba belih oblačil, ki so znamenje čistosti, je izpričana od 4. stoletja, poseben pomen pa so dobila v 17. stoletju, ko so jezuiti… Preberi več »Bela nedelja – nedelja Božjega usmiljenja