Veliki petek je dan Jezusovega trpljenja in smrti na križu. Simbolika velikega petka predstavlja namero in razpoloženje, da se v odpovedi odpremo in postanemo bolj razpoložljivi za Božjo milost in spreobrnjenje srca. Veliki petek je edini dan v cerkvenem letu, ko ni svete maše. Pri bogoslužju ob 15. uri, ko obhajamo spomin na Jezusovo smrt na križu, molimo križev pot.[1] Obredi velikega petka, so najstarejša in najbolj častitljiva dediščina starokrščanskega bogoslužja in… Preberi več »Veliki petek

Po častitljivi tradiciji Katoliške cerkve, se predstojnik na dan evharistije in na dan duhovništva, kar je Veliki četrtek, opraviči svojemu ljudstvu. To je danes bratje in sestre moja naloga, da Vas v svojem imenu in v imenu mojih sobratov na Sveti Gori, prosim za odpuščanje, če nismo vedno znali razumeli Vaše žalosti, Vašega trpljenja in Vaših skrbi. In če na drugi strani nismo znali deliti z Vami svojega veselja in… Preberi več »Veliki četrtek

Na veliki četrtek bomo zjutraj ob 7. uri molili hvalnice ter nato križev pot. Ob 10. uri bo v konkatedrali v Novi Gorici krizmena maša škofa z duhovniki koprske škofije, h kateri ste lepo povabljeni tudi verniki. Popoldne ob 17. uri bomo v baziliki obhajali sv. mašo zadnje večerje in tako vstopili v sveto velikonočno tridnevje. Po sv. maši bo molitvena ura pri »ječi«.   Na veliki petek, dan Jezusove smrti, bomo zjutraj… Preberi več »Sveto tridnevje

Na Cvetno nedeljo popoldne (10. 4. 2022) smo po dveh letih ponovno pripravili razstavo pirhov. Lepo povabljeni na ogled v Frančiškovo dvorano in sicer do nedelje, 24. aprila 2022. Urnik razstave: Od ponedeljka do petka: od 15. do 18. ure Sobota: od 10. do 18. ure Nedelja in Velikonočni ponedeljek: od 9. do 18. ure

Stopamo v praznovanje velikega tedna. Spovedovanje na Sveti Gori bo vsak dan od ponedeljka do petka od 10. do 12. ure ter od 15. do 17.30. Naj bo sv. spoved naša duhovna priprava na praznike.

Na italijanske knjižne police prihaja knjiga o življenju in delu Armide Barelli, ki je v letih po drugi svetovni vojni imela temeljno vlogo pri oblikovanju novega pogleda na žensko v Cerkvi in družbi. Knjigo z naslovom »Ciganka dobrega Boga« je napisal Ernesto Preziosi, ki že z izbranim podnaslovom nakaže ključno mesto Barellijeve v sodobnem italijanskem katolištvu, ko jo opredeli kot »žensko, ki je spremenila dobo«. Njen pomemben prispevek k vlaganju… Preberi več »Ženska, ki je spremenila dobo