Šmarnice

Letošnja kratka razmišljanja na naši spletni strani bodo iz knjižice Vse Slovence k Bogu dvigaj. Naslov je iz pesmi Marija, ti pomagaj nam avtorja p. Antona Nadraha. Takole pravi avtor: “Tudi z njim je povedano, da je Marija mati in učiteljica naše molitve. Naslovi skoraj vseh sestavkov so vzeti iz naših Marijinih pesmi, ki so hkrati tudi molitve. Kdor dobro poje, po sv. Avguštinu celo dvakrat moli. Vsebina knjižice nas hoče po Devici Mariji pripeljati do molitvene naveze z Bogom.

V molitvi bomo zelo napredovali, če bomo premišljevali in občudovali Devico Marijo, če bomo rastli v ljubezni do nje, če se bomo popolnoma izročili v njene roke, če bomo posnemali njeno krepostno življenje.

Pričevanja in zgledi so močnejši od besed, saj »besede mičejo, zgledi vlečejo«. Pozorni bomo na to, kaj nam hoče posamezno pričevanje ali zgled povedati. Devica Marija je takoj za Jezusom najodličnejša učiteljica naše molitve. Čudovita je njena molitev Moja duša poveličuje Gospoda. Ko je prva Cerkev po Kristusovem vnebohodu v molitvi pričakovala Svetega Duha, je Mati Marija svoje molitve pridruževala molitvam Jezusovih učencev in tako postala vzornica Cerkve, ki moli. Kot naša duhovna mati v nebesih prosi pri svojem Sinu za nas in mnogo bolj kakor mi želi, da bi bili po molitvi povezani z Bogom. ”

  1. Lepšega v nebesih ni

 

Med najlepše slike Matere božje spada Rafaelova Marija v Sikstinski kapeli v Vatikanu. Umetnik je pojasnil njen nastanek takole: »Opazoval sem vsako mater, ki sem jo srečal. Na vsaki sem našel nekaj lepote. Kot čebela med sem zbiral to lepoto in jo skušal vso združiti v svoji Mariji.«

»O kako lepa Gospa!« je vzklikala mala Hijacinta po prvem Marijinem prikazanju v Fatimi 13. maja 1917. Marijina zunanja lepota je odraz njene notranje lepote, lepote njene duše, njenega Srca. Na to lepoto smo pri naši Materi Mariji posebej pozorni. Ona je za Jezusom Kristusom najsvetejša med ljudmi vseh časov.

V duhu si oglejmo kip iz 1. stoletja po Kristusu: Laokoontovo skupino. Očeta Laokoonta in njegova dva sinova ovijata in vedno bolj stiskata dve veliki kači, ki jih hočeta usmrtiti. Vsi trije se s silnim naporom zvijajo, da bi se rešili, a zanje ni rešitve. Na njihovih obrazih je bolečina, obup in strah.

To je podoba ljudi, ki so vklenjeni v strasti in grešno življenje. Kako vse drugačna je Devica Marija, o kateri pojemo, da je »bela kakor lilija, čista in brez madeža, polna božje milosti«!

Neki govornik je moral napraviti spominski govor kralju Filipu Makedonskemu. Takole je začel: »Mislim, da največ povem, če rečem, da si oče Aleksandra Velikega, ne pa, če opevam tvoje zmage v različnih vojnah.«

Tako tudi o Mariji največ povemo, če naglasimo, da je božja mati, mati Kristusa, ki je pravi Bog in pravi človek, naš Stvarnik in Odrešenik. Ker je Marija božja mati, je bila deležna vseh drugih odlik: Bila je brez izvirnega greha in brez osebnih grehov, milosti polna, vedno devica in po smrti tudi s telesom vzeta v nebeško slavo. Zato z navdušenjem pojemo: »Lepšega v nebesih ni, kakor si, Marija, ti; s soncem si oblečena, z zvezdami si kronana.«