Jože Potrpin – Slovenija
Enaindvajset pesmi je v italijanščino prevedla že v drugo nedavno preminula »ambasadorka slovenske literature v Italiji« Jolka Milič, kateri avtor tudi posveti In memoriam v knjigi. Avtor barvnih ilustracij je znova akademski slikar Franc Zupet Krištof, njegov prijatelj še iz študentskih let. Spremna beseda pa je izpod peresa Ivanke Šircelj-Žniderčič.
V njej ta zapiše: »Knjiga izžareva osebno in pristno vero, kot je značilna pri slovenski duhovniški generaciji takoj po zadnjem Koncilu. Ves čas pisca spremljajo jedrnati opisi notranjih doživetij, ki dajejo posebne tone prepričljivosti, kar zaznamuje piščevo osebno pristno vero. Duhovna verska doživljanja so izražena z distanco, kar pisca razkriva kot človeka mističnega doživljanja Božje bližine.
Zbirka je živa podoba vaškega duhovnika, ki razume bolečino sodobnega človeka, ki pa jo vedno znova prikaže z vero v večno bivanje (v) Boga. Pesmi bralca nagovarjajo, še zlasti v času usihajoče vere pri sodobnem človeku.«
Ali s prvo oceno bralca, nagovarjajo s preprostostjo in milino od prve pesmi, Pot do Gospoda, in do zadnje v knjižici, Ljubezen-Sovraštvo. K »pogovoru« z duhovnikom pesnikom, mistikom Krasa, da bi verovali in ozdraveli.
Pot do Gospoda
Je še kakšna pot,
kot pot, ki
jo odpira
Tvoje
ranjeno srce
in
Tvoje razprostrte roke?
Bog, ki kaže svoje rane,
vera v njegov objem –
dovolj, da verujem.
Ljubezen – sovraštvo
Če mi je nekdo simpatičen,
ne pomeni, da ga imam rad.
Če mi je nekdo nesimpatičen,
še ne pomeni, da ga
sovražim.
Farizeji Jezusu niso vzbujali simpatije,
jih pa ni sovražil.
»On daje svojemu soncu,
da vzhaja nad
hudobnimi in dobrimi
ter pošilja dež
pravičnim in krivičnim.«
(Mt 5,4)