
Sveti oče Frančišek je napisal molitev v pripravi in obhajanju jubilejnega leta 2025. Vabljeni, da molitev “vzamemo za svojo” ter jo vključimo v molitveno življenje v osebnem, družinskem, župnijskem in občestvenem življenju.
Nebeški Oče,
vera, ki si nam jo dal v tvojem Sinu Jezusu Kristusu, našem bratu, in plamen ljubezni, ki ga je Sveti Duh izlil v naša srca, naj v nas prebujata blagoslovljeno upanje v prihod tvojega kraljestva.
Naj nas tvoja milost preobrazi,
da bomo marljivo gojili seme evangelija,
ki bo prekvasilo človeštvo in ves svet,
ko zaupno pričakujemo novo nebo in novo zemljo,
v katerem bodo premagane sile zla in
se bo za vselej razodela tvoja slava.
Naj milost jubileja v nas, romarjih upanja,
oživlja hrepenenje po nebeških dobrinah in
na ves svet izliva veselje in mir našega Odrešenika.
Tebi, blagoslovljeni in večni Bog,
bodi hvala in slava na veke vekov.
Amen.

JUBILEJNO LETO Z GESLOM »ROMARJI UPANJA«
Letos je jubilejno leto z geslom: »Romarji upanja«. Papež Frančišek je 24. decembra 2024 ob 19. uri z obredom odpiranja svetih vrat papeške bazilike svetega Petra odprl sveto leto 2025. Gre za redek in pomemben dogodek za vso Katoliško Cerkev in svet.
Resničen jubilej, razlog za praznovanje je nastopil s Kristusovo velikonočno skrivnostjo, v moči katere je vsak človek lahko zares osvobojen sužnosti greha ter deležen »upanja, ki ne osramoti«. To skrivnost odrešenja kristjani obhajamo z vsako sveto evharistijo. Vendar pa so na poti krščanskega življenja potrebni tudi močni trenutki, sveti časi milosti in eden takih je sveto leto.
Geslo svetega leta 2025 je: Romarji upanja, o čemer govori tudi jubilejni logotip. Štiri stilizirane figure predstavljajo človeštvo s štirih koncev sveta. Papež spominja znamenja časa, ki v tem zgodovinskem obdobju na poseben način kličejo po novem upanju.
To so: tragedija mnogih vojnih žarišč, izguba želje po posredovanju življenja, ter mnogi preizkušanji bratje in sestre, kot so zaporniki, bolniki, nekateri mladi, migranti, begunci, ostareli in revni.
Zato je človeštvo poklicano k medsebojni podpori in skupnemu romanju da bi ponovno odkrili smisel življenja, sprejeli odrešenje in se oklenili Kristusa.
Sveto leto je kot leto milosti, Božjega usmiljenja, sprave in obnovljenega srečanja z Bogom, ljudmi in stvarstvom, v prvi vrsti namenjeno kristjanom. Obenem pa na široko odpira vrata odrešenja vsakemu človeku, spodbuja pa tudi k univerzalnim vrednotam, za katere si prizadevajo vsi ljudje dobre volje. Zato papež Frančišek v luči starozaveznih prerokov spominja svetovne voditelje, da dobrine zemlje pripadajo vsem, ne le peščici privilegiranih. Poziva k odpisu dolgov tistim državam, ki jih same ne morejo poravnati ter vabi, da bi z denarjem, ki gre za orožje ustanovili sklad za odpravo lakote po vsem svetu.
(vir: glasilo Ptujskih župnij)
O SVETOLETNIH ODPUSTKIH
Verniki smo pozvani, naj v svetem letu postanemo romarji upanja. Upanje ne osramoti in prinaša moč rešitve tudi v najtežje življenjske razmere. V tem toku upanja ima poseben pomen ODPUSTEK, ki je izredna oblika jubilejne milosti.

Kaj je odpustek?
Cerkev je živ organizem, Kristusovo skrivnostno telo, občestvo. Ti izrazi vsak na svoj način povedo, da smo v Cerkvi vsi med seboj skrivnostno povezani, kot so povezani udje živega organizma. Povezani smo v dobrem in v slabem. Posameznik s svojim delovanjem, življenjem hote ali nehote vpliva na vse druge »ude«. Odpustek je eno izmed »sredstev« sodelovanja med člani Cerkve, tako med še živečimi v zemeljskem življenju kot z onimi v vicah, pri premagovanju ostankov časnih posledic grehov, ki ostanejo tudi še po odpuščanju grehov pri zakramentu pokore in sprave.
Greh vključuje osebno krivdo, večno posledico (pogubljenje – pri velikih grehih) – to dvoje lahko odpusti samo Bog; vsebuje tudi časne posledice (grešne navade, ranjenosti v čustvih, razne zasvojenosti …), nekaj tega ostane tudi po spovedi in s tem se moramo sami še boriti; dušam v vicah pa lahko pri njihovem očiščevanju teh posledic pomagamo tudi mi. Pri ukvarjanju s temi »ostanki« greha, lahko milost odpustkov kot pomoč celotnega občestva Cerkve v veliki meri pomaga.
Cerkev pri tem zajema iz zaklada preobilja milosti, ki se polni z molitvami, žrtvami in daritvami svetnikov in vseh, ki več molijo in se darujejo, kot sami potrebujejo. Iz tega zaklada Cerkev deli nam ali pa rajnim v vicah, če odpustke pridobimo zanje. Spodbujajmo se v tem letu, da bi gojili in negovali pobožno željo po pridobitvi odpustka kot daru milosti.
Osnovni pogoji za pridobitev
- resnična skesanost
(brez vsake navezanosti na greh), ki jo vodi duh ljubezni - očiščenje v zakramentu pokore in sprave
- okrepitev s svetim obhajilom
- molitev po papeževih namenih

Tri možnosti v svetem letu: kdaj in kje
OB SVETIH ROMANJIH
- udeležba romanja na katero koli jubilejno sveto mesto z eno izmed pobožnosti: obhajanje svete maše; besednega bogoslužja; molitvenega bogoslužja (ura bogoslužnega branja, hvalnice, večernice); križevega pota; marijanskega rožnega venca; himne Akathistos; spokornega bogoslužja s posamično spovedjo
- v Rim: obisk vsaj ene od štirih velikih papeških bazilik
- v Sveto deželo
- v druge cerkve: v stolnico ali cerkve in svete kraje, ki jih določi krajevni ordinarij
OB POBOŽNIH OBISKIH SVETIH KRAJEV
- Posamičen ali skupinski obisk jubilejnega kraja, ki vključuje primeren čas češčenja Najsvetejšega in premišljevanja, kar sklenemo z molitvijo Oče naš, izpovedjo vere in s priprošnjo Mariji (to velja za Rim in druge kraje po svetu).
- Resnično spokorjeni verniki, ki se iz resnih razlogov ne bodo mogli udeležiti slovesnih praznovanj, romanj ali pobožnih obiskov (klavzurn(i)e redovni(ki)ce, ostareli, bolni, zaporniki in tisti, ki v bolnišnicah ali drugih ustanovah za oskrbo stalno služijo bolnikom), bodo pod enakimi pogoji prejeli svetoletni odpustek, če bodo (po možnosti po medijih prisluhnili besedam papeža ali krajevnih škofov ter se v duhu združili z navzočimi verniki) molili na svojih domovih ali na krajih, ki jim jih določajo omejitve (npr. v kapeli samostana, bolnišnice, doma, zapora), Oče naš, veroizpoved in druge molitve, ki ustrezajo ciljem svetega leta, ter Bogu darovali svoje trpljenje in življenjske stiske.
DELA USMILJENJA IN POKORE
Odpustek je v svetem letu vezan tudi na dela usmiljenja in pokore, ki pričujejo o prosilčevem spreobrnjenju:
- posebej velja za uresničevanje telesnih in duhovnih del usmiljenja
- udeležba na ljudskem misijonu, duhovnih vajah (vsaj tridnevnih) ali formacijskem srečanju;
- kdor stori dejanje ljubezni v korist duš v vicah, če istega dne drugič zakonito pristopi k zakramentu svetega obhajila, lahko tisti dan pridobi še drugi popolni odpustek, a le za rajne;
- primerno dolg obisk bratov in sester v stiskah ali težavah (bolnikov, zapornikov, ostarelih, osamljenih, invalidov…); kakor da bi poromali h Kristusu, ki je v njih navzoč;
- s konkretnim in velikodušnim uresničevanjem duha pokore, ki je duša jubileja, zlasti s ponovnim odkritjem spokorne vrednosti petkov: tako da se v duhu pokore vsaj za en dan vzdržimo banalnih razvedril (resničnih in tudi virtualnih, h katerim napeljujejo mediji in družbena omrežja) in nepotrebne potrošnje (npr. s postom ali zdržkom v skladu s splošnimi cerkvenimi pravili in smernicami škofov) ter z darovanjem sorazmerne vsote denarja ubogim;
- s podpiranjem verske ali družbene dobrodelnosti, zlasti v korist obrambe in zaščite življenja v vseh oblikah;
- s posvečanjem ustreznega dela svojega prostega časa prostovoljnim dejavnostim, ki so v interesu skupnosti;
- škofje lahko na najprimernejši dan tega jubilejnega obdobja ob glavnem praznovanju v stolnici in v posameznih jubilejnih cerkvah podelijo papeški blagoslov s popolnim odpustkom.
MOLITEV OB ROMANJU K SVETIM VRATOM BAZILIKE SV. PETRA (pdf dokument) ➡️ MOLITEV