Evangelist Marko pripoveduje Jezusov evangelij, to je Veselo novico, da se Bog sklanja in razodeva človeku, kot romanje iz Galileje v Jeruzalem. Iz drugih evangelijev izvemo, da je bila Galileja idiličen kraj Jezusovega otroštva. Še danes nas njeno bujno zelenje spominja na Eden – rajski vrt. V tej pokrajini so starši naučili Jezusa moliti, tukaj se je seznanil s svetopisemskimi besedili prerokov, ob pogledu na Genezareško jezero meditiral in v nazareški shodnici prvič javno spregovoril. Nato ga je pot vodila preko Samarije, obrobja puščave in Judovskega pogorja v sveto mesto Jeruzalem, kjer ni samo trpel in umrl, ampak tudi vstal od mrtvih.
V svetem letu smo si zamislili pot Goriškega camina, ki se začenja v oglejski baziliki. Ta starokrščanska cerkev je bila, žal, v svoji zgodovini pogosto opustošena, a vedno na novo pozidana. Danes hrani tudi čudovite stare mozaike, ki nam s svojimi vrhunskimi umetniškimi upodobitvami rastlinja in živali prikazujejo svetopisemske zgodbe ter nas s svojimi izrisanimi simboli uvajajo v krščanske skrivnosti. S tem bogastvom, ki je kakor popotnica za na Pot, gremo potem skozi Furlansko nižino, prispemo do igrivih Goriških Brd, nakar se nam prikaže Sabotin in pa lepa vzpetina, ki je prava gora, saj tudi nosi ime Sveta Gora, naš »slovenski Jeruzalem«.
Oglejska bazilika je bila najprej posvečena mučencema Mohorju in Fortunatu, se pravi svetnikoma, ki predstavljata začetke krščanstva, ko se je vera v Kristusa šele začela širiti kot temelj evropske kulture. A mučenci s svojo palmo mučeništva že nakazujejo našo prihodnost v večnosti, ko bo smrt dokončno premagana. Podoba te zmage nad smrtjo je tudi Marija Vnebovzeta, zato je ni nič nenavadnega, da je bila oglejska bazilika kasneje posvečena tudi njej. S tem prva bazilika že naznanja novo baziliko na Sveti Gori, podobno kot mučeništvo mučencev Mohorja in Fortunata že naznanja ječo in trpljenje Urške Ferligoj. Oglejska bazilika torej v celoti naznanja Marijin svetogorski hram. Poleg tega lepota starokrščanske bazilike spregovori o nebeški lepoti svetogorske Marije, ki skupaj s Kristusom premaguje smrt in je sedaj v slavi nebeškega Jeruzalema.
Zato je prav, da iz Ogleja romamo na Sveto Goro kot k podobi novega Jeruzalema. Tako tudi mi premagujemo trpljenje z upanjem na velikonočno Vstajenje. Marija nas pričakuje, da nas potolaži in popelje k svetlobi nebeškega Jeruzalema. To Vam ob Veliki noči želimo Frančiškovi bratje na Sveti Gori.
pater Bogdan Knavs