Tudi letošnja velika noč nam osvetljuje in razodeva različne skrivnosti našega življenja, med njimi tudi sledeče tri preproste, pa vendar globoke skrivnosti: smiselnost trpljenja in smiselnost krotkosti ter smiselnost upanja.
Smiselnost trpljenja: »Če hoče kdo hoditi za menoj, naj se odpove sebi in vzame svoj križ ter hodi za menoj!« (Mk 8,34). Skozi vso staro zavezo in zgodovino izvoljenega ljudstva, pa tudi pri poganskih narodih, odkrivamo sledove vere v očiščevalno vrednost in moč trpljenja. Izvoljeno ljudstvo je razlikovalo dvojno vero, to je ‘vero slave’ in ‘vero križa’. Prva je navajala vernika na široko in ravninsko pot, o kateri je pozneje Kristus povedal, da vodi v pogubo ((Mt 7,13), druga pa je navajala vernika na ozko in strmo pot, o kateri je Kristus povedal, da vodi v življenje (Mt 7,14). In med svete knjige so že Judje sprejemali le spise, ki so učili ‘vero križa’. Resnica o očiščevalni moči in vrednosti trpljenja je razumsko dojemljiva in marsikateri svetopisemski pa tudi poganski človek si je tako osmislil svoj vsakdanji križ in vsaj ublažil, če že ne odpravil, bolečino njegovega pritiska.
Smiselnost krotkosti: Duhovno življenje je napor, vendar ne samo po sebi in ne zaradi sebe, temveč zaradi morečih ovir, ki pretok življenja preprečujejo ali otežujejo. Takšne ovire omenja apostol Pavel: »Vidim pa v svojih udih drugo postavo, ki nasprotuje postavi mojega duha in me zasužnjuje postavi greha, ki je v mojih udih. Preobremenjen sem človek! Kdo me bo rešil telesa te smrti?« (Rim 7,23-24).
Podobno ugotavlja apostol Jakob: »Od kod boji in od kod prepiri med vami? Ali ne od tod: iz vašega poželenja, ki se vojskuje v vaših udih?« (Jak 4,1). Naše duhovno življenje torej ni naporno zaradi ponižnosti in uboštva in zdržnosti, temveč je naporno zaradi naše ošabnosti in lakomnosti in počutnosti. Naš voz je težak, kadar smo vpreženi v našteta samoljubja, in naš jarem je prijeten in naše breme je lahko, kadar posnemamo Kristusa, ki je krotak in iz srca ponižen (Mt 11,29), in Mojzesa, ki je bil zelo krotek, bolj kot vsi ljudje na zemlji (4 Mz 12,3).
Smiselnost upanja: V Kristusu so namreč izpolnjene vse stare obljube in hkrati dane vse nove obljube. V svojem kraju, v shodnici v Nazaretu, je namreč Jezus povedal: »Danes se je to pismo izpolnilo, kakor ste slišali« (Lk 4,21). Tako piše tudi apostol Pavel: »Kolikor je namreč Božjih obljub, so v njem ‘da’; zato je tudi po njem ‘amen’, Bogu v slavo po nas. Kateri pa nas in vas potrjuje za Kristusa in nas je mazilil, je Bog, ki nam je tudi vtisnil pečat in dal v naša srca zastavo Duha« (2 Kor 1,20-22). Zato je Kristus upanje vsakega človeka in vsega sveta. Kristus je v nas ‘upanje slave’ (Kol 1,27). »In v nikomer drugem ni odrešenja; zakaj nobeno drugo ime pod nebom ni dano ljudem, da bi se mi mogli v njem rešiti« (Apd 2,12). – Blagoslovljen velikonočni dan!
Carissimi fedeli, fratelli e sorelle. Anche la Pasqua di quest’anno ci rischiara e ci rivela diversi misteri della nostra vita, tra essi anche i seguenti tre semplici e molto profondi misteri: il senso della sofferenza e il senso della mitezza e il senso della speranza. Sono tutte le virtù del nostro uomo interiore e del nostro uomo spirituale e anche le circostanze attuali spingono la nostra attenzione e dirigono i nostri sforzi per aumentare e consolidare e anche arricchire la nostra anima e il nostro cuore. Questo è lo scopo delle nostre celebrazioni pasquali: una vita rinnovata e strettamente collegata con il nostro Signore risorto. Buona Pasqua a tutti i presenti, alle vostre famiglie, alle vostre comunità. Amen.