Dve Mariji uzreta Vstalega

Krščansko izročilo je že zgodaj začelo oznanjati, da se je Jezus po vstajenju najprej prikazal svoji materi Mariji. Tega sicer ne najdemo zapisanega v Svetem pismu, ampak samo v kasnejših apokrifih. A prvi Cerkvi se je zdelo samo po sebi umevno, da bo Kristus najprej obiskal svojo mater, s katero je bil najbolj intimno povezan. Marija, ki je vse besede svojega sina ohranila v srcu in jih premišljevala, je morala slutiti, kaj se bo zgodilo, saj je Kristus svoje vstajenje večkrat napovedal. Toda mati se vedno veseli s svojim otrokom in tako je morala biti Marija nadvse radostna tistega velikonočnega jutra.

Bila pa je še neka druga Marija, ki je Kristusa prav tako ljubila kot svojega učitelja, ni pa imela še tolikšne vere kot mati Marija. Zato jo vidimo, kako ob praznem grobu joka in išče svojega Gospoda. In Vstali Gospod ji pride naproti, solze trpljenja se spremenijo v solze veselja. Solze lahko razumemo tudi kot tisto tančico, skozi katero vidimo novo resničnost, resničnost večne ljubezni, ki prinaša novo življenje. Pa vendar niso vse solze enake, kajti vemo, da smo sposobni biti užaloščeni in jokati tudi zaradi svojih sebičnih interesov. Samo solze, ki prihajajo iz ljubezni do drugega, iz sočutja, ko se vživimo v trpljenje in preizkušnje bližnjega, so lahko solze, ki nas pripeljejo k resničnemu veselju, novi svetlobi in upanju.

Kristus v teh velikonočnih dneh, ki so za marsikoga še vedno dnevi preizkušenj, prihaja tudi k nam. Naroča nam, naj ne obupamo, kajti prav skozi naše preizkušnje, ko bomo v ljubezni mislili drug na drugega, bomo tudi mi uzrli njega, Vstalega Kristusa, ki se nam bo prikazal v znakih novega upanja, novega sveta, pa tudi v naših novih bratskih in prijateljskih odnosih.

Frančiškovi bratje želimo vsem bratom in sestram globoko doživete velikonočne praznike, polne presenetljivega upanja, veselja in miru. Naj v velikonočnem jutru vsi doživimo, da smo drug drugemu velik dar. Naj nam prestana preizkušnja vedno znova usmeri pogled na dragocenosti, ki jih nosi vsak človek v sebi.

Mati Marija, Svetogorska kraljica, vas pričakuje. Če je ne morete obiskati in k Njej poromati, vas bo obiskala Ona in potolažila vaša srca, saj jo pošilja njen Sin, ki je že premagal vsako bolezen, trpljenje, pa tudi smrt. Z Marijo bodo naši velikonočni prazniki po naših družinah in skupnostih še posebej lepi.

p. Bogdan Knavs

/Uvodnik v velikonočni številki Svetogorske Kraljice/