9. dan šmarnic

Sto tisoč pozdravov jaz hranim za te

Dne 11. decembra 1904 je bila v Valenci v Španiji procesija na čast Brezmadežni. Govorilo se je, da bodo prostozidarji in socialisti procesijo napadli. Mladi odvetnik Ivan Perpina, član Marijine družbe, je dejal: »Tem bolje, bo pa v nebesih kak mučenec več.« Res so med procesijo počili streli in mladi odvetnik se je zadet zgrudil. Ko so ga pomilovali, je pred smrtjo rekel: »Za Marijo, božjo Mater, bi rad prejel še eno kroglo.«

John Henry Newman (Džon Hénri Njúman) je še kot anglikanec zelo častil Marijo. Ko je bil univerzitetni profesor v Oxfordu, je pri njem stanoval njegov mlajši brat, ki je obiskoval predavanja na univerzi. V sobi, ki jo je bratu določil, je dal obesiti Marijino sliko. Ko se je študent zaradi tega pritožil, mu je Newman odvrnil, da so anglikanci pozabili na angelov in Elizabetin pozdrav: »Pozdravljena, obdarjena z milostjo, Gospod je s teboj! Blagoslovljena ti med ženami!«

Sv. Bernardin Sienski je že v zgodnji mladosti razodeval posebno ljubezen do brezmadežne Device. Matere ni imel. Zanj je lepo skrbela mačeha. V fantovskih letih se je po cele ure umikal v bližnji gozd. Ker se je fantovo početje mačehi zdelo nenavadno, ga je vprašala, kaj dela v gozdu. Bernardin je skrivnostno odgovoril: »Čaka me moja draga.« Ker je mačeho skrbelo, kdo je ta »draga«, je skrivaj poslala svojo hčerko, Bernardinovo polsestro, naj svojega polbrata opazuje. Začudena opazi, kako v skritem kotičku gozda ves zatopljen v molitev kleči pred kipom svete Device. »Moja draga« je bil njegov naziv za Devico Marijo vse življenje.

Flamski svetniški duhovnik Edvard Poppe je pred Marijino podobo vsak dan prinašal svežo rožo. Pogosto je Mariji v čast zaigral na svojo violino.

V pesmi takole slavimo našo Mater: »Sto tisoč pozdravov jaz hranim za te, Marija, ker ljubi te moje srce. Vsa sreča prihaja iz tvojih mi rok, ti Mati si moja in jaz tvoj otrok.«