Skoči na vsebino

25. dan šmarnic

Varuj nas greha, varuj nas zmot

Francoski pisatelj Adolf Retté (+ 1930) je v knjigi Od satana k Bogu popisal težko pot do spreobrnjenja. Bil je neveren in razvraten umetnik. Nekega dne je predaval o zlati dobi, ki bo nastopila, ko bo izginila vera v Boga. Ob vprašanju, kako si zamišlja ta svet brez Boga, se je zmedel in ni vedel odgovora. Začela ga je preganjati misel: Adolf, kaj pa če Bog je?

Nekoč se je ustavil pred Marijino kapelico sredi gozda. Molil je: »Vidiš, kaj me je prisililo, da sem prišel k tebi. Če je resnica, da si vsemogočna srednica, prosi svojega Sina, naj mi pokaže, kaj naj storim.«

Sedel je na gozdni mah in zdihoval: »Kaj naj storim, kaj naj storim?« Zaslišal je glas: »Poišči duhovnika! Oprosti se bremena, ki te teži!« A ni se še odločil za ta korak. Nekega večera pa je izbojeval odločilni boj, ki ga sam takole opisuje:

»Vsi moji grehi so bili pred menoj, strašna je bila njihova podoba. Slišal sem satanski glas: ‘Glej, tvoja duša! Zdaj razumeš, da te nič na svetu ne more očistiti. Molitve so prazne. Boječe upanje, s katerim si se zatekel k Bogu, je izginilo. Ubij se, plašljivec!’ Čutil sem, kako sem razdvojen. Ena polovica moje biti je hotela napraviti samomor: brez obotavljanja, brez pomišljanja. Druga je v tem boju klicala na pomoč. Zdelo se mi je, kot da divja okoli mene vihar kletev in najgrših psovk.

Tedaj sem opazil, da se z eno roko krčevito držim posteljne končnice, z drugo si brišem smrtni pot in solze, ki so zalivale oči. ‘Še malo poguma,’ mi prišepetava demon, ‘v trenutku bo končano’. Spustil sem končnico postelje, šel proti omari, že sem v roki držal ključ, da si vzamem strupa…

V tem trenutku zasveti v temno dušo žarka luč. Zaslišal sem – pri svojem zveličanju to zatrjujem – zaslišal sem nebeški glas, tako dobro poznani glas, ki mi je klical: ‘Bog, Bog je tukaj!’ Hvala ti, moj Bog, vrnil si se.«

Adolf se je spovedal, prejel sveto obhajilo in začel življenje trdega boja s starimi grešnimi navadami in strastmi. Iz hvaležnosti za dar spreobrnjenja je poromal k Mariji v Lurd.

Da tudi mi ne bi zašli na pot greha, se z zaupanjem obračamo na nebeško Mater: »Varuj nas greha, varuj nas zmot, naša uteha bodi povsod.«