20. dan šmarnic

Prosi za nas grešnike

Bilo je na Dunaju, o božiču, leta 1906. Dekle je nedaleč od cerkve sv. Štefana prodajalo svoje telo za denar. Na sveti večer ji je poštar prinesel paket od doma. V njem je bila tudi Marijina slika in pismo:

»Draga hči, tvoja bolna mati, ki jo boš spravila v grob, in jaz, tvoj nesrečni oče, prosiva vsak dan zate Devico Marijo, naj ti izprosi spreobrnjenje. Če bo Bog terjal od naju dušo izgubljenega otroka, boš ti sama pričala pred Bogom, da midva nisva kriva…«

Dekle se zlobno zakrohoče in vrže pismo v ogenj, prav tako Marijino podobo. Že liže plamen sveto podobo. Tedaj nesrečno grešnico zadene iskra božje milosti. Zapeče jo v dno duše. V hipu se razgrne pred njo vsa izprijenost njenega zgrešenega življenja. Nič več ne more ostati v tej nesrečni hiši. Iz ognja potegne gorečo Marijino podobo, ogenj pogasi in s podobo odhiti v cerkev sv. Štefana. Tam opravi sveto spoved in začne novo življenje. Kakor so angeli oznanjali mir ljudem na zemlji, je tudi v njeni duši zavladal božji mir.

V operi Richarda (Riharda) Wagnerja Tannhäuser (Tanhojzer) glavni junak zaide v grešno življenje in je ves nesrečen zaradi ujetosti v strasti, ki se jih ne more rešiti. Spomni se na Marijo in vzklikne: »Moja rešitev je samo v Mariji!«

Dober kristjan večkrat na dan moli: »Sveta Marija, Mati božja, prosi za nas grešnike zdaj in ob naši smrtni uri.«