VATIKAN (petek, 26. april 2013, RV) – »Pot vere ni odtujitev, ampak pomeni pripravljati srce, da bi videli čudovito obličje Boga,« je dejal papež Frančišek med jutranjo sveto mašo v Domu sv. Marte. Današnji evangelij nam prinaša Jezusove besede: »Vaše srce naj se ne vznemirja.« To so prelepe Jezusove besede, ki pridejo iz njegovega srca, ko se poslavlja od svojih učencev, je zatrdil papež. »Ve, da so učenci žalostni. In začne jim govoriti kot prijatelj in tudi z držo pastirja. Glasba teh Jezusovih besed je drža pastirja; tako pastir dela s svojimi ovčicami.« Jezus učence spodbudi, naj se ne vznemirjajo, naj imajo vero v Boga in tudi vanj. Zagotovi jim, da bo ostal zvest. Kot inženir, kot arhitekt jim pravi, kaj bo storil: »Grem in vam pripravim prostor; v hiši mojega Očeta je mnogo bivališč.«

Papež je nadaljeval, da pripraviti prostor pomeni pripraviti nam možnost za uživanje, možnost videti, čutiti, razumeti lepoto tistega, kar nas čaka, tiste domovine, proti kateri hodimo. »Vse krščansko življenje je Jezusovo delo, delo Svetega Duha, da bi nam pripravil prostor, pripravil oči, da bi lahko videli,« je izpostavil Frančišek. »Oči naše duše je treba pripraviti, da bi lahko videle čudovito Jezusovo obličje; pripraviti sluh, da bi lahko slišali lepe besede. Predvsem pa pripraviti srce, da bi ljubili, še bolj ljubili.«

Na poti življenja Gospod pripravlja naše srce s preizkušnjami, tolažbo, stisko, z dobrimi stvarmi. »Celotna pot življenja je pot priprave,« so bile Frančiškove besede. Včasih nas Gospod mora pripravljati v naglici, kot je to storil z desnim razbojnikom; imel je le nekaj minut, da ga pripravi. V našem običajnem življenju se moramo pustiti, da Jezus pripravlja srce, oči, ušesa, da bi prišli v svojo domovino. Na oporekanja, da takšen način mišljenja pomeni odtujitev od tega življenja, nam Jezus pravi, da temu ni tako. Vabi nas, da verujemo vanj, kajti to, kar on govori, je resnica, in on nas ne vara, nas ne razočara.

Papež Frančišek je še dejal, da pripravljati se za nebesa pomeni pozdravljati jih od daleč. To ni odtujitev, to je resnica, to je pustiti Jezusu, da pripravi naše srce in naše oči za to veliko lepoto. To je pot lepote, je pot vrnitve v domovino. Ob koncu pridige je papež še izrekel molitev, da bi nam Gospod dal to močno upanje, pogum in tudi ponižnost, da bi pustili Gospodu, da nam pripravi bivališče v našem srcu, naših očeh in naših ušesih.

Vir...

Preberite še:

Frančišek in usmiljenje

VATIKAN (četrtek, 18. april 2013, RV) – Vera je dar. Njen izvor je v srečanju z Jezusom, ki je resnična oseba. Tako je zatrdil papež Frančišek med današnjo pridigo, ko je zjutraj maševal v kapeli Doma sv. Marte. Bogoslužja se je danes udeležilo osebje, ki skrbi za varnost v Vatikanu. Papež se jim je za njihovo delo posebej zahvalil. Delajo namreč za skupno dobro in za mir ter si prizadevajo za poštenost misli, moč volje, naklonjenost odkritosti in vedrino.

Sicer pa je sveti oče spregovoril o osebi Jezusa Kristusa. Njegova navzočnost ni neotipljiva, je poudaril. Ni nekaj razpršenega, kar bi se razlivalo naokrog, ne da bi se mogli dobro zavedati, kaj je. Bog je konkretna oseba, je Oče. Vera vanj izvira iz živega srečanja, iz otipljive izkušnje. Marsikdo trdi, da verjame v Boga. A kot se je vprašal papež Frančišek, je vprašanje, v katerega boga verjamejo. Skupaj s konkretnostjo prave vere izginjajo tudi določena prepričanja. Ljudje verjamejo v »razpršenega boga«, ki je kot nekakšen »bog spray« in se nahaja vsepovsod, a se ne ve, kaj je. »Mi pa verjamemo v Boga, ki je Oče, Sin in Sveti Duh. Verjamemo v Osebe in ko govorimo z Bogom govorimo z Osebami: ali govorim z Očetom ali govorim s Sinom ali pa govorim s Svetim Duhom. To je vera.«

Tako je poudaril papež in nadaljeval, da najti in poznati Jezusa predstavlja dar, ki ga poklanja Bog. Na nas je, da potem nadaljujemo pot. Po tej poti seveda hodimo obremenjeni z lastnimi stvarmi, saj smo vsi grešniki, je spomnil Frančišek. V našem življenju je vedno kaj, kar ne gre, toda Gospod nam odpušča, če ga prosimo za odpuščanje. Tako gremo lahko vedno naprej, ne da bi izgubili pogum. Kdor ima vero, ima večno življenje, je še dodal papež Frančišek. Nato je sklenil z besedami:

 »To je radost vere, radost srečanja z Jezusom, radost, ki nam jo lahko da le Jezus, radost, ki podarja mir: ne tistega, ki ga daje svet, ampak tistega, ki ga daje Jezus. To je naša vera. Prosimo Gospoda, da bi rastli v tej veri, v veri, ki nas naredi močne in vesele – v veri, ki se vedno začne s srečanjem z Jezusom in se vedno nadaljuje v življenju z majhnimi vsakdanjimi srečanji z Jezusom.«

Vir

Preberite še:

Papež argentinskim škofom: Tisočkrat raje imam poškodovano Cerkev kot pa bolno

Papež izraža bližino materam z Majskega trga

Nadškof Nichols: Frančiškov pontifikat - novo veselje in upanje za Cerkev