OOPS. Your Flash player is missing or outdated.Click here to update your player so you can see this content.
23. navadna nedelja – A – Mt 18,15-20
23_med_letom.jpg
Gre za življenje v krščanski skupnosti in za način, kako naj se kristjani znotraj nje vedemo. Da bi pravilno živeli našem medsebojne odnose, ne smemo pozabiti, da »Bog ne želi, da bi se izgubil katerikoli teh malih«(Mt 18,14).
V skupnosti ne smemo nikogar izključiti, ne da bi pred tem poskušalo uporabiti vsa dobra sredstva za popravilo njegove napake in greha. Nič ni v življenju bolj delikatnega kot bratovsko opominjanje. Pravilo, ki ga Jezus daje za življenje in za vodenje skupnosti, nas hoče uvesti v postopnost reševanja brata. Vsakega člana skupnosti naj bi gnala skrb po rešitvi izgubljajočega se brata in ohranjanju njegovega osebnega dostojanstva.
Vendar je pri tem potrebno ohraniti in za vsako ceno rešiti bratsko občestvo, ki ostane občestvo le, če se trudimo, da na vsak način grešnika pripeljemo do spreobrnjenja. Če brat trmasto vztraja v grehu (zmoti, ali napaki), ga skupnost ne sme obsoditi, čeprav je res, da se s svojim ravnanjem grešni brat sam izključi iz občestva vernikov. Tudi cerkvena ekskomunikacija (izključitev) ne naredi nič drugega, kot le ugotavlja izločitev iz skupnosti, ki se je pred tem že zgodila v srcu in vedenju nekega kristjana.
Kristjan, ki uporno noče poslušati skupnosti in se iz nje izloči, pa še vedno ostane kot »cestninar in grešnik«,se pravit tisti izgubljeni človek, ki ga Jezus išče z usmiljeno ljubeznijo, se hoče z njim družiti in ga v osebnem ljubezenskem srečanju odrešiti. Ali to pomeni, da nas Jezus v vsakem primeru vabi, da ohranjamo in živimo do drugih iz usmiljene ljubezni in da zanje skupaj z drugimi kristjani molimo, vztrajamo v zaupanju in upanju na novo sožitje?
Zadnja sprememba ( nedelja, 07. september 2014 )
 
22. nedelja med letom

Kaj pomeni ime?

22_med_letom.jpg
To nedeljo je videti, kot da se je Peter pridružil satanovi vojski proti Jezusu. Vem, da to ni mogoče, saj smo vendar brali v evangeliju prejšnji teden, da ga je Jezus postavil za voditelja cerkvene vojske: »Jaz pa ti povem: Ti si Peter in na tej skali bom sezidal svojo Cerkev in vrata podzemlja je ne bodo premagala.«
Ime Peter namreč pomeni »skala«. Simon bo postal skala, temelj Cerkve.

Na veliko presenečenje vseh pa mu Jezus v današnjem evangeliju da drugačno ime, imenuje ga »satan«. Če naj bi to ime obveljalo, bi bil Peter voditelj tistega »podzemlja«, za katerega je Jezus dejal, da Cerkve ne bo moglo premagati. Za kaj pravzaprav gre?

Prvič, očitno je, da se Jezus močno boji trpljenja in smrti, ki bosta kmalu prišla nadenj. Petra je nadrl nenadoma, zelo ostro in na tako nerazumljiv, protisloven način, da lahko jasno vidimo močna čustva, ki so udarila iz Jezusa tisti hip. Nikakor ne mislim, da se Jezus obotavlja, ali naj izpolni svoje poslanstvo. Reči hočem le, da ve, kakšno strašno ceno bo moral plačati zaradi človeške bede in prizadetosti. Zato je bil tako osoren do Petra.
Drugič, Jezus je postopoma učil svoje učence, kdo v resnici je. Ne le velik učitelj ali čarobni pridigar ali dober prijatelj – Jezus je popolno razodetje Božje ljubezni. Prvo odlično oceno so si učenci prislužili prejšnji teden, ko je Peter izjavil: »Ti si Mesija, Sin živega Boga.«

Zdaj, ko vedo, da je on Kristus, Mesija, jim lahko pove še kaj več. Doslej jim Jezus niti z besedico ni omenil trpljenja na križu, ki ga čaka. V današnjem evangeliju pa jim pokaže, kaj dejansko pomeni Kristusova ljubezen: Za dobro vsega sveta bo moral hudo trpeti pod starešinami, velikimi duhovniki in pismouki, ubili ga bodo in tretji dan bo obujen.
V evangeliju piše, da ga je Peter zdaj začel »grajati«:  »Ne, ne, ne, mi te bomo zaščitili – to se ti ne bo zgodilo, nikar naj te toliko ne skrbi. Vse bo še v redu, boš videl. Saj te vendar rabimo živega, saj si vendar Kristus, Maziljenec! Uporabi svojo moč!« Vročekrven, spontan in zelo človeški odziv. Peter nagovarja Jezusa, naj se s pomočjo svoje božanske moči izogne trpljenju – enako ga je v pustinji skušal tudi hudič! (Mt 4,1-11) Ko je bil lačen, ga je nagovarjal: Saj si vendar Mesija, zakaj ne bi spremenil te kamne v kruh? Zakaj te ne bi angeli obvarovali pred nevarnostjo? In če si pravi mesija, se spodobi, da bi posedoval vse dežele sveta. Zakaj ne?

Zato, ker vsako od teh dejanj pomeni, da si pokleknil pred satana in ga moliš. Ali z drugimi besedami: Jezus naj bi poslušal in se ravnal po tistem delu človeške narave, ki išče le sebe, ki se zanima le zase. Nagrabi si bogastva, oblasti in ugleda in pozabi na Božjo ljubezen!

Jezus je bil tudi človek, zato je v sebi gotovo čutil tudi nagon, naj ustreže tem skušnjavam. In zdaj, ko ga Peter spet zapeljuje, spet čuti isti nagon. In Jezus ga vpraša: Na kateri strani si, na moji ali na satanovi?

Morda bo nam pri tej nedeljski maši postavil enako vprašanje. Na kateri strani si – na strani ljubezni ali na strani bogastva, slave in napuha? Ali se ti je kdaj zgodilo, da si odgovoril na to vprašanje, kadar vsako nedeljo prejemaš obhajilo?
Zadnja sprememba ( sobota, 30. avgust 2014 )
 
21. nedelja med letom
Vera, ki rešuje
21_med_letom.jpg
V preteklih nedeljah smo brali, kako je Jezus ozdravljal bolnike. Pri tem pa nas vedno nekaj preseneti: J ezus jim na koncu reče: »Tvoja vera te je ozdravila.« 
Za kaj dejansko gre? Jasno je, da jih je ozdravil Jezus, zakaj torej pravi, da jih je ozdravila njihova vera? Zakaj jim ni rekel kar naravnost: »Pojdi v miru, ozdravil sem te.«

Poiščimo odgovor v današnjem evangeliju. Povedal ga bom, kot bi ga povedal kak ljudski pripovednik.

Jezus je bil v pokrajini Cezareje Filipove, učenci pa so se pravkar vračali, za ta dan so opravili svoje pridigarsko poslanstvo. Jezus jih začne spraševati, kdo pravijo ljudje, da je on. Spoznati želi, kakšno je versko stanje v deželi.
Učenci se smejejo kot otroci, ko pripovedujejo, kako neumno so jim ljudje odgovarjali  na to vprašanje:
»Če verjameš ali ne, nekateri mislijo, da si Janez Krstnik, ki je vstal od mrtvih!«
»Tisti, s katerimi sem jaz govoril, so rekli, da si prerok Elija! To je bilo zabavno!«
»Nekateri so govorili, da si Jeremija ali kateri drug izmed prerokov! Sploh ne vedo, kam bi te dali!« Prešeren smeh vse naokrog.

Toda Jezus jim je s tem vprašanjem pravzaprav nastavil past in zdaj se je ta past zaprla. Naenkrat jim reče: »Kaj pa vi pravite, kdo sem?«
Začnejo se spraševati s pogledi, brezskrben krohot se je spremenil v kašljanje, z nogami brskajo po prahu. Njihova vera je še mlada, v tem položaju se ne znajdejo, saj še niče doslej ni od njih zahteval, naj se o tem javno, na glas izrečejo. Obrazi zardijo.

Peter se pa ne zmede. Kot da bi spet hodil po vodi, izjeclja najboljši odgovor, ki ga zmore: »Ti … ti si … Kristus … Sin … ti si Kristus, Sin živega Boga.«
Tišina, nato drugi prikimavajo in vsi se oddahnejo.
»Simon, kako velika je tvoja vera,« odgovori Jezus. »Karkoli boš s to vero odprl, bo ostalo odprto. Karkoli bo tvoja vera zaprla, bo ostalo zaprto, ne le tukaj ampak v nebesih.« To je res visoko priznanje za Petrovo majavo vero. Konec zgodbe.

Kaj nam ta zgodba pove? V današnjem evangeliju si Jezus prizadeva za dvosmeren odnos med seboj in učenci, ne le enosmeren. Hoče, da bi se tudi učenci živo povezali s polnostjo, to je z njim. On ni le karizmatični voditelj ali dober prijatelj, on je pravo uresničenje Božje ljubezni, ki je na tem svetu, ljubezen, ki jim je ves čas na razpolago. Jezus si prizadeva za medsebojni odnos v ljubezni, da učenci ali kdorkoli, ki je ljubljen, odpre svoje srce in povabi vanj Božjega ljubimca.
Ta odprtost za Božjo ljubezen pa se imenuje »vera«.

Kako lahko torej razumemo Jezusov stavek »Tvoja vera te je ozdravila/rešila«? Ljudje, ki jih je Jezus ozdravil, so se mu odprli in so vsaj začeli navezovati odnos z Jezusom kot Kristusom, Mesijo. In tako se ozdravljenje lahko »prime«, se ima kam »prijeti«. Jezus nikoli ne ozdravlja kar tako mehansko, kot mehanik popravlja pokvarjen avto. Vsako ozdravljenje pomeni ljubezen, ki je bila darovana, in ljubezen, ki je bila prejeta.
Torej je res, da jih je ozdravila njihova vera. Jezusova zdravilna moč ne bi mogla nikoli priti vanje, ko ne bi bilo v njih srca, ki ga je »vera« odprla.

Premislimo, kaj nam to pomeni glede svete maše in našega odpiranja Jezusovemu telesu.

Zadnja sprememba ( sobota, 23. avgust 2014 )
 
<< Začni < Nazaj 1 2 3 4 5 6 7 8 9 10 Naprej > Konec >>

Rezultati 9 - 16 od 589