OOPS. Your Flash player is missing or outdated.Click here to update your player so you can see this content.
30. nedelja med letom – žegnanjska (Mt 22,34-40)
Vsak dan sprejemamo – zavedno ali nezavedno – odločitve za ljudi, za stvari in za poti, ki so nam pomembne. Pred odločitvijo je potrebno premisliti različne alternative. S tem je odločitev za nekoga ali za nekaj obvezno tudi odločitev proti vsem drugim alternativam. Ljudem 21. stoletja se je pogosto težko dokončno odločiti in se tako posloviti od vseh ostalih alternativ. Nadvse radi bi si pustili odprtih več poti...
 
30_nedelja.jpg
Tesaloničani so se, kot slišimo v današnjem drugem evangeliju, kljub velikim težavam odločili za Jezusovo pot. Očitno je Pavlu tako zelo uspelo prepričati občestvo s svojimi besedami in dejanji o življenjski poti s Kristusom, da jo je bilo pripravljeno sprejeti navkljub marsikaterim težavam. Očitno so bili njeni privrženci tako prepričljivi, da so bili s svojim načinom življenja in s svojo vero vzor drugim ljudem.

Tako prepričani in prepričljivi glede določene odločitve smo lahko le, če nam je jasno, da je ta odločitev bistvenega pomena za naše življenje. Resnična in globoka odločitev za Boga, ki smo jo sprejeli v upanju in zaupanju, je odločitev za Boga, ki je življenje in nam podarja življenje in ki si je zamislil polnost življenja ne zgolj za nas, temveč tudi za vse druge ljudi. Odločitev za Boga življenja vključuje tudi odločitev za skrb za življenja drugih ljudi in za oblikovanje našega življenja v oziru na srečo naših bližnjih. 

Če smo prepričani, da želi Bog za vsakega človeka najboljše, se ne sme zgoditi, da je dobro človeka uničeno zaradi človeškega zatiranja in izkoriščanja. Pred Bogom, ki je vedno na strani prikrajšanih, je družbeno zlo popolnoma nesprejemljivo in, kot slišimo v prvem berilu, ni brez posledic za povzročitelje. 

Odnos z Bogom je "celosten" le takrat, ko vključuje odnos z soljudmi. Ljubezen do Boga in ljubezen do bližnjega sta neločljivo povezani, kar vidimo tudi v evangeliju, ko farizeji sprašujejo Jezusa, katera je največja zapoved (osnovna zapoved) v postavi, Jezus pa povzame v dvojni zapovedi ljubezen do Boga in do bližnjega. 

V preprostem in jasnem odgovoru ne spomni na bistveno in osnovno le učenikov svojega časa, temveč tudi nas. V naše življenje nam je potrebno vključiti zgolj obe strani ljubezni kot celostno ljubezen – v naše srce, dušo in duha. In to ne zgolj v teoriji, temveč v dejanjih! Kot vemo, je ljubiti Boga in svet filozofsko-teoretsko vedno bolj preprosto, kot zavestno posvetiti naš čas Bogu ali širiti po svetu našo ljubezen do Njega, tako da se približamo ljudem v našem življenju z dobrohotnostjo, spoštovanjem in odgovornostjo.

Če obdržimo ta princip v srcu, smo razumeli bistvo naše krščanske vere.
Zadnja sprememba ( sobota, 25. oktober 2014 )
 
Vabilo za sodelovanje na razstavi jaslic na Sveti Gori
Spoštovani!

V Frančiškanskem samostanu na Sveti Gori že razmišljamo o letošnji razstavi jaslic, ki bo že 13. razstava jaslic z mednarodno udeležbo. Zato vas, spoštovani/a jasličar/-ka, lepo prosimo za vašo udeležbo in vabimo k sodelovanju.

Odprtje 13. slovenske razstave jaslic z mednarodno udeležbo bo v nedeljo, 21. decembra
2014, ob 15. uri s krajšim kulturnim programom v kapeli prikazanja in blagoslov jaslic v Frančiškovi dvorani.
Po odprtju razstave ste povabljeni na zakusko in druženje v samostansko obednico. Razstava bo odprta do 11. januarja 2015. Želeli bi, da bi za zadnji dan razstave vaše jaslice še ostale na Sveti Gori zaradi velikega števila obiskovalcev.

Prosimo vas, da nam z izpolnjeno prijavnico do 15. novembra  sporočite, ali boste sodelovali na razstavi  in nam jaslice dostavite najkasneje do nedelje, 14. decembra 2014.   Kakor prejšnja leta bo za razstavljalce z Gorenjske  in drugih krajev tudi letos zbirno mesto za jaslice v Frančiškanskem samostanu na Brezjah do 8. decembra 2014. Kdor ne bi mogel dostaviti jaslic osebno ali po pošti, naj nam sporoči.

Zaradi nemotene priprave razstave vas prosimo, da upoštevate rok za dostavo jaslic.

Organizator razstave jaslic je Frančiškanski samostan Sveta Gora in Domus Gratiae  v sodelovanju s Krajevno skupnostjo Solkan, Turističnim društvom Solkan in Kulturnim društvom Sabotin iz Štmavra.

V upanju, da se boste odzvali povabilu k sodelovanju, se vam prisrčno zahvaljujemo in vas lepo pozdravljamo.

Mir in dobro!
 
p. Pepi Lebreht 
Gvardijan
 

Zadnja sprememba ( torek, 21. oktober 2014 )
 
29. nedelja med letom - misijonska nedelja: Mt 22, 15-21
"Dajte cesarju, kar je cesarjevega in Bogu, kar je Božjega." Od l. 6 po Kr.. so rimski okupatorji v Izraelu pobirali glavarino. Je imel rimski cesar pravico zahtevati ta davek od Božjega ljudstva? To vprašanje je sporno tako iz verskega kot iz političnega vidika. 
 
29_nedelja_med_letom_1.jpg
V deželi, kjer močni judovski nacionalizem sprejema podrejanje tuji oblasti tragično in nadvse sovražno, pa je to vprašanje nevarno. Kajti ne glede na to, kako Jezus odgovori, je v nevarnosti, da ga razglasijo ali za radikalnega nacionalista, ki zavrača plačilo dajatev cesarju ali pa da izgubi svojo religiozno avtoriteto kot rabi, če davek odobrava.

"Hinavci" reče Jezus in z jasno zahtevo zaključi debato: "Dajte torej cesarju, kar je cesarjevega in Bogu, kar je Božjega." Oni, katerih torbe so polne cesarjevega denarja, so de facto že priznali cesarjevo nadvlado. Vendar Bog in cesar nikdar ne moreta biti enakovredna tekmeca. Ravni sta popolnoma različni. Tudi pri priznavanju cesarjevega davka je potrebno imeti Boga za tistega, kateremu pripada dejanska pokorščina. Vsaka posvetna moč je minljiva, le Božje kraljestvo je trajno in večno. Zaradi tega je Bog sam odločilna instanca, po kateri se moramo ravnati. Kajti Božja oblast ne zahteva človeških materialnih dobrin, temveč kliče samega človeka.

"Dajte cesarju, kar je cesarjevega in Bogu, kar je Božjega." S tem ko Jezus tem, ki ga sprašujejo, ne odgovori s pričakovanim da ali ne, nam da misliti, da gre pri tem za veliko bolj bistvene stvari kot za vprašanje davkov. Gre za to, da je potrebno v vsakem primeru bolj slediti Bogu kot ljudem. 
29_nedelja_med_letom_2.jpg
Kako to konkretno doseči v vseh možnih situacijah, v Svetem pismu ni končnih receptov. Prav tako nas Jezus ne razbremeni odločitve, kaj je prav in kaj ne. 
Če želimo začutiti, kaj je dovoljeno, lahko na to vprašanje odgovorimo na osnovi naše vere, našega védenja in vesti. Ne obstaja samo en pravilni da in samo en pravilni ne. Kateri odgovor je pravilen v konkretnem vprašanju, bo raslo in zorelo v nas. 

Kdor daje Bogu tisto, kar Bogu pripada – svoje srce, svojo pozornost, svoje notranje in zunanje uho, temu se bo razkril odgovor tudi na včasih težka in kontroverzna vprašanja.

"Dajte Bogu, kar je Božjega!" – tu se spontano postavi vprašanje – kaj pripada Bogu? Če pripada davek cesarju, kaj pripada Bogu? Odgovor se lahko glasi le – Bog je prisoten povsod, saj je stvarnik in je vse ustvarjeno po njem. Če je Bog prisoten povsod, potem pripada tudi Bogu vse, predvsem vsak izmed nas. Denar je danes takšen, jutri drugačen. Božja prisotnost v stvarstvu pa ostaja enaka. Zaradi tega se lahko zanesemo le Nanj, zaradi tega smo lahko le Njemu nekaj "dolžni".

Zadnja sprememba ( sobota, 18. oktober 2014 )
 
<< Začni < Nazaj 1 2 3 4 5 6 7 8 9 10 Naprej > Konec >>

Rezultati 9 - 16 od 599