OOPS. Your Flash player is missing or outdated.Click here to update your player so you can see this content.
Cvetna nedelja, 9.4.2017
cvetna_nedelja.jpeg

To nedeljo imamo posebno bogoslužje, saj je danes cvetna nedelja, začetek velikega tedna Gospodovega trpljenja. Če mislite, da je danes pač spet ena nedeljska maša z nekaj dodatki, boste presenečeni. Bogoslužje cvetne nedelje nam odstira pogled v srce in dušo krščanstva.

Prvo berilo je iz preroka Izaija, ta odlomek običajno imenujemo Tretji spev o trpečem Gospodovem služabniku. Jezus je to dobro vedel. »Gospod Bog mi je dal jezik učencev,« pravi besedilo, »da bi znal krepiti omagujoče …«  Ravno to je Jezus delal in ljudstvo mu je ploskalo in imeli so ga za kralja.

Toda prerok nam govori naprej: »… in jaz se nisem upiral, nisem se umaknil nazaj. Svoj hrbet sem nastavljal tistim, ki so me bíli …« Jezus je dovolil, da so zverinsko prebičali njegovo telo. Tako kot trpeči služabnik je tudi Jezus »naredil svoj obraz kakor kremen« pred ponižanjem, ki ga je še čakalo.

Jezusovo kraljevanje je torej pomenilo strašno trpljenje in ponižanje, ne pa navdušenja javnosti in imenitnega veličastva.

Prisluhnimo še drugemu berilu. Mnogi razlagalci trdijo, da Pavel tu navaja besedilo krščanske hvalnice, ki poudarja enako nasprotje. Po eni strani lahko Jezusa z vso pravico imenujemo največjega, najboljšega človeka, kar se jih je kdaj rodilo (v eni od skušnjav v puščavi ga je satan skušal prepričati ravno o tem), po drugi strani pa »je sam sebe izpraznil tako, da je prevzel podobo služabnika …«.

Jezus »je sam sebe ponižal tako, da je postal pokoren vse do smrti.« Ali se to pravi biti kralj?

Naslednja vrstica te starodavne hvalnice govori o tem, da je Bog Jezusa povišal ravno zato, ker je sam sebe popolnoma izpraznil. Bog mu ni olajšal trpljenja, ni ga rešil čaše, ki jo je moral izpiti. Bog je jasno pokazal, da je veličina kraljevanja v ljubezni, ki se je pripravljena žrtvovati za druge. Zemeljski kralji, kraljice ali predsedniki morajo za vsako ceno delati za dejansko dobro dejanskih ljudi.

Cvetna nedelja Gospodovega trpljenja nam govori ravno o tem nasprotju: na eni strani kraljevanje v blišču in slavi in na drugi kraljevanje v služenju za dobro drugih. Oba evangelija, ki ju beremo na današnjo nedeljo, nam govorita o tem.

Prvi evangelij se bere pred mašo pri procesiji z oljčnimi vejami in butaricami, Ta odlomek nam predstavi kraj in druge okoliščine dogajanja. Pripoveduje nam, kako je Jezus zmagoslavno prijahal v Jeruzalem. Prijahal je na oslici, da so se izpolnile besede preroka Zaharija 9,9: »Glej, tvoj kralj prihaja k tebi, pravičen je in zmagovit, krotak je in jezdi na osličku, na žrebetu oslice.« Njegovo kraljevsko znamenje je bila ponižnost in zato je bil v Izraelu običaj, da je kralj v svečanem sprevodu jezdil na oslu. Tako se je odločil tudi Jezus.

Ljudje so vpili od navdušenja, tako da se »je vse mesto razburkalo«. Na pot so mu trosili palmove veje in pogrinjali pred njim po tleh svoja oblačila. Njegova noga se ne sme dotakniti navadne prašne ceste, on je vendar njihov človek, on je njihov kralj!

Nato se začne maša, pri kateri poslušamo že omenjena berila, ki govorijo o usodnem nasprotju. Sledi jim Matejeva pripoved o Jezusovem trpljenju in smrti.  Zmagoslavni prihod je le pripravil pot, da bo lahko vzel nase naša življenja.

Zdaj je izpolnil to, o čemer je prej povsod pridigal. Sebe je daroval za druge. Zdaj je pokazal, da je pravi kralj.

Pripravljeni smo za veliki teden.

Zadnja sprememba ( nedelja, 09. april 2017 )
 
Vabilo na razstavo pirhov
razstava_pirhi_2017.jpg
Zadnja sprememba ( nedelja, 02. april 2017 )
 
5. POSTNA NEDELJA, 2.4.2017

Če pozorno opazujemo naše življenjsko polje, bomo ugotovili, da je polno grobov. V našem življenju (s starostjo pa še toliko bolj) se spopadamo z več majhnimi in velikimi smrtmi. Moramo se posloviti od idej in sanj o življenju, ki niso uresničljive ali pa jih ni več možno uresničiti. Moramo priti na jasno z lastnimi in tujimi slabostmi, z razočaranji in slovesi v odnosih, z izkušnjami oddaljenosti in odtujenosti v partnerstvu, z osamljenostjo in krivdo. Včasih smo tako globoko prizadeti, da dobesedno izgubimo življenjsko moč in se počutimo, kot da smo otopeli in mrtvi.

lazar_pridi_ven.jpeg

 

Marta, žena, ki jo spoznamo kot nekoga, ki stoji z obema nogama trdno na tleh, ki pove, kar misli, ko Jezusa takoj ob njegovem prihodu sooči z vso svojo nesrečo, žalostjo, celo s svojimi očitki (ko bi bil tukaj...!). Njena iskrenost nas želi opogumiti k temu, da Jezusu ne prizanašamo z vso našo jezo, našimi pritožbami, našo žalostjo, našimi odprtimi vprašanji... Današnji evangelij je povabilo, da zaupamo, da Jezus sliši naše pritožbe, jih jemlje resno ter jih sprejema.

"Gospod, ne razumem te, vendar se priklanjam pred teboj." 

Če si priznamo in vzdržimo v naši nesreči in prizadetosti v smislu grobov na našem življenjskem polju, lahko dobimo moč, da se ne zakopljemo v žalost, temveč da znova širše vidimo, čeprav morda tudi z veliko bolečine, vendar s polno zaupanja in se dvignemo k Bogu življenja. Morda bomo obdarjeni zaradi vse jeze, nesreče in osamljenosti s tisto vero, ki priznava Kristusa kot vladarja nad življenjem in smrtjo in ki je osnovana na obljubi preroka Ezekiela, da nam Bog želi vdihniti novo življenje. Želi nam podariti novega življenjskega duha, v vseh majhnih smrtih našega obstoja vse do naše fizične smrti na koncu našega zemeljskega življenja. 

Samo iz gotovosti vstajenja nam bo uspelo, da ne vidimo smrti v vseh življenjskih okoliščinah – tudi v navidez brezizhodnih – kot "exitus" (konec), temveč jo spoznamo kot "transitus" (prehod k novemu življenju) in si iz tega prepričanja vedno znova upamo živeti!

Če ugotovimo v našem življenju, kako nam Bog vedno znova vdihne svojega oživljajočega Duha, lahko tudi drugim v polnem zaupanju pritrdimo – Bog želi vstajenje in novo življenje – tudi zate!

Zadnja sprememba ( nedelja, 02. april 2017 )
 
<< Začni < Nazaj 1 2 3 4 5 6 7 8 9 10 Naprej > Konec >>

Rezultati 9 - 16 od 764