OOPS. Your Flash player is missing or outdated.Click here to update your player so you can see this content.
OBISK DVEH PREDSEDNIK NA SVETI GORI
pahor_napolitano.jpg
V ponedeljek, 07. Julija 2014, okrog 10.20 bosta prišla na Sveto Goro predsednik Italije, g. Giorgio Napolitano, in predsednik Slovenije, g. Borut Pahor, - kot nosilca miru in sloge.  
Ob tej priložnosti bo pred baziliko postavljena klop s spominskim obeležjem MIR. 
Oba predsednika bosta po sprejemu v kratkem nagovoru spodbudila navzoče in po medijih državljane obeh republik.
Urad predsednika Slovenije vabi tiste, ki morejo, da se tega zgodovinsko pomembnega in spominskega srečanja državnikov udeležijo. 

Mir in dobro!

Zadnja sprememba ( nedelja, 06. julij 2014 )
 
Prodajna razstava UMETNIKI ZA KARITAS
Odprtje: NED, 06. 7. 2014, ob 17. uri: g. škof Jurij Bizjak.

RAZSTAVA bo ODPRTA do NEDELJE, 17. 8. 2014 vsak dan med 15. in  18. uro, ob NEDELJAH od 9. - 18. ure.
 
umetniki_za_karitas.jpg
 
Denar od nakupa slik bo šel v celoti za pomoč BREZPOSELNIM V SLOVENIJI.
Hvala za Vaš obisk in za Vaš morebitni nakup umetnin.
Mir in dobro!

Karitas Koper in 
Frančiškanski samostan Sveta Gora
Zadnja sprememba ( nedelja, 06. julij 2014 )
 
14. nedelja med letom

Učite se od mene, ker sem v srcu ponižen!

(Zah 9,9-10; Rim 8,9.11-13; Mt 11,25-30)
 
V današnjem evangeliju slišimo Jezusa, ki izreče naslednje besede: »Vzemite nase moj jarem in učite se od mene, ker sem krotak in v srcu ponižen, in našli boste počitek svojim dušam«.
Jezus nam torej pravi, naj posnemamo njegovo ponižnost. Moram priznati, da me je nekoč zalezovala skušnjava, da bi glede te izjave Jezusu ugovarjal. Vprašal sem se: toda v čem je bil Jezus ponižen? Če prelistamo evangelije, na Jezusovih ustih nikoli ne najdemo niti najmanjšega priznanja krivde, niti takrat, ko govori z ljudmi in ne, ko govori z Očetom. Kje je torej Jezusova ponižnost, da lahko reče: »Učite se od mene, ker sem ponižen«? 

14nn.jpg
Tu glede ponižnosti odkrijemo nekaj pomembnega. Ponižnost ni predvsem v tem, da smo majhni in revni, kajti človek je lahko brez težav istočasno nepomemben in aroganten. Ni predvsem v tem, da se čutimo majhne in brez vrednosti, kajti to se lahko porodi tudi iz kompleksa manjvrednosti ali iz negativne podobe o sebi in vodi v depresijo ali v samopomilovanje, namesto v ponižnost. Ponižnost tudi ni v tem, da bi se razglasili za majhne, kajti mnogi razglašajo, da nič ne veljajo, hkrati pa ne verjamejo v to, kar govorijo ali pa je ta način govorjenja del njihove kulture. 
Ponižnost torej ni najprej v tem, da smo majhni ali da se čutimo majhne ali da se razglašamo za majhne. V čem je torej ponižnost? V postati majhen, postati majhen iz ljubezni, da bi služil in povzdignil druge. Takšna je bila Jezusova ponižnost. On, ki je bil »v Božji podobi«, se je osvobodil vsega in se ponižal tako, da je sprejel podobo hlapca z namenom, da bi nas odrešil. Zato ima še kako prav, ko reče: »Učite se od mene, ker sem ponižen«.
Resnično ponižen je samo Bog, kajti v svojem položaju se ne more dvigniti nad samega sebe (nič ni nad njim!). On se lahko le spusti, poniža. In prav to nenehno dela: ko je ustvaril svet, se je ponižal; ko je navdihoval Sveto pismo, je to delal kakor oče, ki se prilagaja blebetanju, da bi otroka naučil govoriti; v učlovečenju se poniža, v evharistiji se poniža. Zgodovina odrešenja je zgodovina Božjega spuščanja in ponižanja. 
Ponižnost je resnica. Zanimivo je izpostaviti dejstvo, da je beseda človek (homo) v sorodu z besedo ponižnost (humilitas); obe prihajata od besede humus, kar pomeni zemlja, prst. Ponižni je tisti, ki stoji z nogami na zemlji, ki je zakoreninjen v tleh, ki se ne da voditi mnenju in modnim trendom, ki se zaradi pohvale ne povišuje. Samemu sebi skupaj s Pavlom nenehno govori: »Kaj imaš, česar bi ne prejel? Če pa si prejel, kaj bi se ponašal, kakor bi ne prejel?«.
Seveda pa moramo takoj priznati, da ponižnost ni nekaj naravnega. Radi jo imamo, toda pri drugih, ne pa pri nas samih. Pravijo, da več kot 75% človeškega telesa sestavlja voda; jaz pa pravim, da več kot 75% človeškega duha sestavljata ošabnost in nečimrnost. Vsi medlimo od želje, da bi izstopali. 
Ali se moramo torej vsi ponižati, se odpovedati pomembnosti in hrepenenju po velikih stvareh? Ne. Nekega dne je Jezus rekel svojim učencem: »Če kdo hoče biti prvi, naj bo izmed vseh zadnji in vsem služabnik« (Mr 9,35) in tudi glede tega je dal za zgled samega sebe, ko je dodal: »tako kot tudi Sin človekov ni prišel, da bi mu stregli, ampak da bi stregel« (Mt 20,28).
Prav v današnjem evangeliju Jezus osvetli najdragocenejši sad ponižnosti: ta omogoča sprejeti Božje razodetje, pripravi za verovanje. Pravi: »Slavim te, Oče, Gospod neba in zemlje, ker si to prikril modrim in razumnim, razodel pa otročičem«. 
Prvi ponuditi roko ali se nasmehniti potem, ko sta se mož in žena sprla, preprosto opravičilo sodelavcu, celo med političnimi nasprotniki, vse to pomiri ozračje, odstrani misel na maščevanje, vse postane preprosto. Resnični zmagovalec je tisti, ki je šel prvi naproti z držo ponižnosti in ni čakal, da bi to storil drugi.
Opogumi naj nas spomin na Jezusovo besedo, ki obljublja mir in počitek tistemu, ki hodi za njim po poti ponižnosti: »Učite se od mene, ker sem krotak in v srcu ponižen, in našli boste počitek svojim dušam«. 
Zadnja sprememba ( nedelja, 06. julij 2014 )
 
<< Začni < Nazaj 1 2 3 4 5 6 7 8 9 10 Naprej > Konec >>

Rezultati 9 - 16 od 579