OOPS. Your Flash player is missing or outdated.Click here to update your player so you can see this content.
2. velikonočna - BELA - nedelja BOŽJEGA USMILJENJA

Potrebujemo dovolj prostora in časa, da praznujemo darilo življenja. Potem ko je cerkev 40 dni premišljevala o pasijonu in o trpljenju, predvidi 50 dni do Binkošti, ko praznujemo velik praznik veselja, ki se razkriva v mnogih vidikih, kot je bilo opevano v dnevih vstajenja. V teh 50 dnevih se ponovno prikaže poseben pomen Velikonočnega tedna. V stari cerkveni tradiciji so novokrščeni, ki so bili krščeni na velikončno vigilijo, na ta dan slavnostno praznovali zaključek njihove "hebdomada in albis" – zaključek tedna v belih oblačilih, tistega tedna, v katerem so bili dnevno udeleženi pri evharistični daritvi v svojih krstnih oblekah. Še danes se v spomin na to, ta nedelja imenuje bela nedelja.

2_velikonocna.jpeg

Osem dni po Vstajenjskem dnevu se ponovno zgodi srečanje Vstalega s svojimi učenci. In nejeverni Tomaž je tokrat z njimi. Kako dobro, da je Tomaž! Tomaž je pomembna stran vsakega izmed nas. To je tista stran, ki išče in sprašuje, ki je kritična in skeptična, ki pretehta za in proti, ki dvomi in ima malo zaupanja, ki ima pogum, da reče: "Ne verjamem". To je tista stran, ki hrepeni po pravi, globoki izkušnji nove, neverjetne resničnosti, ki želi, da se je le-ta dotakne v duši. Nejeverni Tomaž je tisti, ki kljub svojemu dvomu hrepeni po novem in je pripravljen na novo. In ker živi svoj dvom, ga ne skriva ali taji, mu je tako podarjeno resnično srečanje.

To je darilo, ki je mišljeno za vsakega izmed nas: "Blagor tistim, ki niso videli, pa verujejo!" Tudi mi smo obdarjeni z duhom Vstalega, ki nam je, kot prispodoba vdiha, prikazan kot tisti, ki podarja življenje, ki oživlja, ki nam ljudem želi dati življenjsko priložnost, da lahko ponovno zadihamo! Velika noč ni pobožen spomin na pretekel dogodek, ki ni preverljiv. Izkušnja vstajenja ima prav tako močan vpliv na naš čas in na naše povsem osebno življenje. Nepričakovano in presenetljivo, tako v velikem kot v malem, vsakdanjem in preprostem, lahko Vstali premaga zaprta vrata. Vstajenje se želi zgoditi tu in danes vsak dan znova. "Moj Gospod in moj Bog!", v vseh stvareh in trenutkih mojega življenja. Povabilo k posebni pozornosti v tem 50-dnevnem času veselja!

Zadnja sprememba ( sobota, 27. april 2019 )
 
Velika noč, 21.4.2019

"VSTAL JE KRISTUS, UPANJE MOJE!"

vstalikristus.jpeg 

Najgloblje krščansko velikonočno voščilo je izraženo v besedah pesmi slednice za praznik Gospodovega vstajenja: "Vstal je Kristus, upanje moje!" 

Velika noč je praznik veselja in upanja. Upanje je pričakovanje prihodnjih dobrin tistih, ki so nam obljubljene. In Jezusovo vstajenje je obljuba, še več, poroštvo našega vstajenja. Ruski kristjani si za veliko noč voščijo: "Kristus je vstal, aleluja, vstali bomo tudi mi!"

"Upanje je vogelni kamen človeškega življenja," ve povedati slovenska ljudska modrost. In res je tako. Le poglejmo: kdor je zdrav in mu gre dobro, upa, da bo tako ostalo še naprej; kdor je bolan in mu gre vse narobe, upa, da bo ozdravel in da se bo sreča nasmehnila tudi njemu; mlad človek upa, da bo v življenju naredil in dosegel velike reči; človek v zreli življenjski dobi upa na mirno in spokojno starost v krogu svojih najdražjih ... Eno samo upanje nas je! Izraz upanje, upati pa pomeni tudi življenjski pogum, hrabro tveganje. "Ta si pa veliko upa!"

Vsa ta našteta upanja bi bila zelo krhka, če ne bi bilo tistega velikega upanja, ki je ena od Božjih kreposti, med katere spadata tudi vera in ljubezen. Te tri lastnosti vernega človeka, zaslužni papež Benedikt XIV. imenuje "nosilne stebre krščanske resničnosti" in pravi, da je vera "pogled naprej, upanje pa usmerja korak k prihodnosti", katere začetek je vstali Kristus. V njem se je namreč pokazalo, kaj bomo vsi, če se bomo v življenju dosledno ravnali po njegovem nauku in zgledu: bomo poveličani Božji otroci.

Zadnja sprememba ( nedelja, 21. april 2019 )
 
Veliki teden
SVETA SPOVED:
Od velikega ponedeljka, 15. 4.
do velike srede, 17. 4. 2019:
od 10. do 12. in od 15. do 18. ure
Veliki četrtek in veliki petek:
od 10. do 12. in 15. do 17. ure
Velika sobota:
od 9. do 12. in od 14. do 17. ure.
BLAGOSLOV VELIKONOČNIH JEDIL:
ob 14., 15. in 16. uri
NA VELIKI ČETRTEK 
bo ob 17. uri slovesna sv. maša v spomin Jezusove zadnje večerje. Po sv. maši bo prenos Jezusa v ječo, kjer bo potekala molitvena ura za duhovne poklice in v zahvalo za sveto evharistijo.
OBREDI VELIKEGA PETKA 
bodo potekali ob 17. uri. 
Po obredih bo molitvena ura pri Božjem grobu. 
Ta dan je strogi post.
VIGILIJA VELIKE SOBOTE 
bo ob 19. uri. 
Zaključila se bo z vstajenjsko procesijo.
Zadnja sprememba ( nedelja, 14. april 2019 )
 
<< Začni < Nazaj 1 2 3 4 5 6 7 8 9 10 Naprej > Konec >>

Rezultati 9 - 16 od 883