OOPS. Your Flash player is missing or outdated.Click here to update your player so you can see this content.
5. nedelja med letom (6.2.2011)
slika_22_2011_1.jpg
 
»Svetilke tudi ne prižigajo
in ne postavljajo pod mernik,
temveč na podstavek,
in sveti vsem, ki so v hiši.
Takó naj vaša luč
sveti pred ljudmi,
da bodo videli
vaša dobra dela in
slavili vašega Očeta,
ki je v nebesih.«

(Mt 5,15-16)
   

Matejev evangelij je bil napisan približno 50 let po Jezusovem križanju. Z njim se obrača na kristjane v Palestini in Siriji. Med njimi so mnogi nekdanji judje. Večinoma Jezusa niso poznali.

V teh občinah se je verska vnema prvih let ohladila. Vera ni več tako živa. Mislijo, da za dobrega kristjana zadostuje, da moli. Nekateri so že bili preganjani, drugi žive v strahu. Farizeji učijo naprej. Krščanske skupnosti so v nevarnosti, da postanejo nedejavne ter se zaprejo same vase.

Matejev evangelij jih skuša prebuditi. »S svojim ravnanjem morate biti sol zemlje in luč sveta. Niste samo sami zase, ampak za druge! Jezus vas kliče, da se od judov in poganov razlikujete po sovji ljubezni do vseh, tudi do sovražnikov!«

Evangeljski odlomek je aktualen tudi danes. Povabilo k naši »aktivni veri« je še vedno živo in vredno izpolnitve! 

Mt 5,13-16

TUDI VI STE LUČ SVETA


V današnjem evangeliju beremo, da Jezus svojim učencem pravi: »Vi ste sol zemlje /…/ Vi ste luč sveta.«
Sol, ki svetu daje okus, okusnost. Brez njegovih učencev bi bil svet plehek, brez smisla. Luč: gorje, če bi učencev ne bilo. Kako bi človeški zgodovini uspelo hoditi po poti odrešenja in se preoblikovati v Božje kraljestvo? Učenci niso »neka« luč, ampak so luč in svet bi brez njih, kakor brez Jezusa, znova padel v mrak, s smrtno temo. Prelepa je torej podoba učenca, ki spominja na Jezusovo podobo in ga osvesti, da mora nadaljevati delo Jezusa, ki je v skupnosti vedno živ, kakor so živi tudi njegovi nauki.
Jezus se v odlomku pred nami postavlja kot tisti, ki uči. Neprestano nam daje napotke in na tem mestu nas takoj, ko nas je imenoval kot »sol zemlje«, posvari. Dobro je namreč izpolnjevati svojo nalogo z določenim strahom. Nevarnost nezvestobe nas vedno ogroža … Da bi razumeli njegov nauk, je dovolj, da zamenjamo izraz »sol« z besedo »učenci«. Vi ste učenci (to pomeni: kristjani), če pa bi se učenec pokvaril, to je, če bi učenec izgubil čut za to, da je učenec, za kaj bi bil še uporaben? Za nobeno rabo ni več. Zavrže se ga, da se nihče ne zmeni zanj …
Zdi se, da Jezus to pove mimogrede, da bi se takoj zadržal pri tem, kar je pozitivno: Vi ste luč sveta. In to je prelepa podoba Cerkve. II. vatikanski  koncil jo je sprejel za svojo. V zavesti o identiteti Cerkve jo v svojem najpomembnejšem dokumentu imenuje Luč narodov. Kakor se je Jezus predstavil kot »Luč« v temačnem svetu, tako smo tudi mi kot Cerkev luč. Gorje, da bi skrivali luč. Strah, da bi se pokazali kot učenci, je izdaja lastne vere.


Po: M. Galizziju

 

 
slika_22_2011_2.jpg
Včasih ljudje izgubijo voljo do življenja. Ne pričakujejo ničesar več: »Kaj pač koristi življenje, ko pa vedno vse ostane po starem in mogočneži zatirajo slabotne, ko se eni obrnejo od drugih, ko končno smrt odnese zmago?« Včasih ljudje živijo kot stroji; delajo, da bi kolikor mogoče nakopičili svoje imetje, in pri tem pozabljajo na druge. Delajo kot roboti, ki skušajo postati vedno mogočnejši .. Tam, kjer žive kristjani, bi moralo biti močnejše veselje do življenja! Upanje bi se moralo dvigati kot veliko jutranje sonce! Presenečeno strmenje bi moralo odsevati z obrazov zaradi sreče, da so skupaj in skupaj delajo velike stvari. Tedaj bi se moralo reči: »Glejte, v življenju je vera kot sol v jedi! Najbrž so tu Kristusovi prijatelji!«
Po: A.Hari




 


Zadnja sprememba ( petek, 04. februar 2011 )
 
Pridne roke naših sodelavcev
ciscenje_2010_6.jpg

V četrtek, 27. 1. 2011, so se naši pridni sodelavci odpravili čistit hrib proti Grgarju.

Zadnja sprememba ( sreda, 02. februar 2011 )
Preberite več...
 
4. nedelja med letom (30.1.2011)
slika_21_2011_1.jpg
 
Ko je zagledal množice,
se je povzpel na goro.
Sédel je in
njegovi učenci so prišli k njemu.
Odprl je usta in jih učil.
Veselite in radujte se,
kajti vaše plačilo v nebesih
je veliko.

(Mt 5,1-2.12)
 
   

Blagri na konkreten način kažejo, kaj pomeni resnica, da smo Božji sinovi in hčere. Blagri kažejo, kako sva ti in jaz lahko človeka na Božji način, kako lahko živiva svojo ustvarjenost po Božji podobi. Božji Sin, ki je postal človek, naju je rešil in osvobodil lažnih predstav ali podob o Bogu in sebi. On sam je najvišji vzor blagrov, ki govorijo o njem.

slika_21_2011_2.jpg

Jezus nas v današnjem evangeliju s svojimi blagri usmerja od nas k drugim, od telesnih dobrin k duhovnim. Jezusovi blagri so naloga, ki jo je treba uresničiti že tu, na zemlji. V večno življenje ni mogoče priti, če človek svojega življenja na zemlji ne preživi vredno Božje ljubezni.

   

Mt 5,1-12a

 

BLAGRI NISO UTOPIJA


V tokratni Božji besedi ne gre za prvo oznanilo, temveč za katehezo, za razlaganje postave kraljestva. Jezus v njej ne postavlja preprostih pravil: razlaga jih in s to razlago kaže pot, na kateri je on, ki gre kot prvi naprej in živi, kar uči. On osebno je postava kraljestva; naslovniki njegovega oznanila so njegovi učenci, in vsi mi, ki smo sprejeli njegovo povabilo. V evangeliju smo torej prisluhnili blagrom. Ko smo jih tako ponovno slišali, v nas kot odmev zveni beseda »blagor«, ki jo je Jezus v odlomku izgovoril kar osemkrat. Beseda je svetopisemski govorici znana. Gre za besedo voščila, prošnje za vse tiste dobrine, ki prihajajo od Boga. Jezus jo obrača na uboge, na krotke ali nenasilne, na žalostne, na čiste v srcu, na lačne pravičnosti, na tiste, ki delajo za mir, na preganjane. Vsako voščilo spremlja obljuba. In takoj dojamemo, da se zadnja ujema s prvo: njihovo je nebeško kraljestvo. To strokovnjaki imenujejo »klasična semitska inkluzija«, ki iz teh osmih blagrov naredi posebno literarno enoto. Opazimo tudi, da četrti blagor govori o lačnih in žejnih pravičnosti, osmi pa o tistih, ki so zaradi pravičnosti preganjani.
Predstavljenim blagrom moramo prisluhniti v kontekstu celotnega evangelija. Na podlagi tega lahko razumemo, da nas blagri spodbujajo tukaj na zemlji, da bi v svetu bili kot Jezus. Ta je pred nami in bolj kot mi sami živel ideal blagrov in v njem kot človeku so se uresničile vse Božje obljube. Ne nahajamo se torej pred čisto utopijo, ampak pred programom življenja, ki je mogoč za vsakega učenca: »Učite se od mene,« pravi Jezus (Mt 11,29). In prav kateheza evangelista Mateja nam podrobno pojasnjuje, kako živeti kot pravi Božji otroci, vendar se pri tem stalno sklicuje na Jezusa.


Po: M. Galizziju
 

 
slika_21_2011_3.jpg
Vsi smo si zelo podobni. Želimo si samo dobro, samo tisto lépo in brez križa, ne da pride kaj narobe. A tega žal NI! Kako močno nas nagovarja mati Terezija, ko pravi: »V vsakem življenju MORA priti križ!« Brez tega ne gre, to je sestavni del življenja; in to nas čisti, krepi, nas dela močne, to nas poglablja v naši molitvi, v zvestobi, v predanosti, to nas dela podobne njemu, ki je šel iz ljubezni na križ.
Po blagrih nas Bog vabi k pokori, spreobrnjenju, čistosti, k temu, da sprejmemo tudi križ, tudi težke stvari v življenju, in to darujemo Bogu. Če bolečino, ki jo doživljaš, daruješ Bogu, je ta molitev vredna več kot veliko rožnih vencev!
Po: http://tonikmet.com


 


Zadnja sprememba ( sobota, 29. januar 2011 )
 
<< Začni < Nazaj 91 92 93 94 95 96 97 98 99 100 Naprej > Konec >>

Rezultati 753 - 760 od 867