OOPS. Your Flash player is missing or outdated.Click here to update your player so you can see this content.
Božič - Gospodovo rojstvo

 

slika_17_2010_1.jpg

Ko so angeli šli od njih v nebo,
so pastirji govorili
drug drugemu:
»Pojdimo torej v Betlehem
in poglejmo to,
kar se je zgodilo in
kar nam je sporočil Gospod!«
Hitro so odšli tja
in našli Marijo, Jožefa
in dete, položeno v jasli.
In pastirji so se vrnili
ter slavili in hvalili Boga
za vse, kar so slišali in videli,
tako, kakor jim je bilo rečeno.

(Lk 2,15-16.20)

 

Lk 2,1-20

BOG PRIHAJA, DA OGREJE NAŠA HLADNA SRCA


Velika ura človeške zgodovine, po kateri so hrepeneli narodi in po kateri bodo prihodnji rodovi šteli leta, je prišla: izpolnjuje se prva napoved Odrešenika, ki je bila dana že v raju. Bog prihaja na svet. Božja ljubezen se razodeva, da brezupno, grešno usodo človeštva obrne v zveličanje. Vendar se zgodi nezaslišano: Bog prihaja na svet, toda ko hoče vstopiti, najde zaprta vrata! Ljudje mu jasno pokažejo, da ga ne potrebujejo. Jožef in Marija zaman trkata na vrata betlehemskih domov, da bi našla skromno zatočišče.
To, kar se je zgodilo v Betlehemu, se dejansko vleče skozi vso zgodovino. Kristusa vedno znova izganjajo iz človeških domov, iz izobraževalnih središč, iz šol in kulturnih centrov, iz ustanov in zakonov. Kristusa, naslikanega na umetniški sliki ali upodobljenega v kiparski obliki, še kje prenesejo. Ta Kristus ni nevaren. Toda – živega Kristusa, Kristusa, ki bi zmotil komodno življenje vase zagledanih ljudi, Kristusa, ki bi oporekal človeškim goljufijam, prevaram in nemoralnemu življenju? Ne! Takega pa ljudje ne sprejmejo, prehudo bi jih motil. Vznemirjal bi njihovo vest.
Hlad noči, ki ga je izkusila sveta družina, pa ni bil nič v primerjavi s hladom človeških src. A niso obupali. Kljub vsemu sta v radosti dete povila in ga položila v borne jasli.
Je pa dejstvo, da je tisti človek, ki odreče ljubezen otroku, zelo slab človek. Bog je prišel med nas v podobi otroka, da bi lahko brez strahu prišli predenj. Mnogi ljudje se tega Boga bojijo, češ da jih ogroža, da jih želi zasužnjiti ipd. Nespametno! Bog ni prišel, da bi nam karkoli vzel – razen naših grehov – prišel je, da bi nam nekaj dal, da bi nas obdaroval! Bog nas ne zasužnjuje, on nas osvobaja suženjstva zla! Bog nas ne ogroža – zato se je pojavil med nami v podobi otroka, ne pa v podobi nasilneža.
Sprejmimo ga. Ponudimo ljubezen za Ljubezen. Naj ogreje naša srca za dobro.

 


Po: J. Kužniku

 

Dete nam je rojeno


Veselemu božičnemu oznanilu: »Dete nam je rojeno, sin nam je dan.« (prim. Iz 9,5), se pridružuje sporočilo vsakdanjega sveta, ki je velikokrat glasnejše in odmevnejše, govori pa o revščini, brezposelnosti, vsakdanjem boju za golo preživetje. Je v takem vzdušju še prostor za veselje, za sproščeno praznovanje? Je vzrok za veselje, lahko praznujemo?
Ob letošnjem božiču se bomo prav gotovo spomnili otrok, ki so se v letošnjem letu rodili. Kljub črnim napovedim, da gospodarske krize še ni konec, so mnogi mladi starši z veseljem sprejeli v svoje družine novorojene otroke. Otroci so prihodnost. Otroci so naše upanje in veselje. Kot Božji dar jih sprejmimo n spremljajmo na njihovi življenjski poti. Ob jaslicah pomislimo nanje in jih priporočimo Božjemu detetu. V Jezusu, ki se je rodil na božični večer, se je začela nova prihodnost človeka. Na življenjski poti ni sam, spremlja ga Bog. »Bog z nami« se imenuje dete, ki leži v jaslicah; sam Bog je stopil med nas. Gospodar prihodnosti je postal človek. Jezus, ki se je rodil v Betlehemu iz device Marije, je tisti, ki je hodil iz kraja v kraj in delal dobra dela, ki je trpel in umrl in tretji dan vstal od mrtvih. On danes živi v svetu. Pod evharističnima podobama kruha in vina si je zamislil svojo trajno navzočnost med svojimi brati in sestrami.
Bog z nami pomeni, da je Bog na strani človeka, da je njegov prijatelj in zaveznik. To sporočilo naj bo v vas, ko si iz dneva v dan prizadevate ljudem pokazati Jezusa, njegovo ljubezen in jih navdušiti, da bi ga vzljubili ter ga sprejeli za svojo pot, resnico in življenje.


Po: J. Goličniku



 

slika_17_2010_2.jpg
Danes je zasijala Luč,
Luč življenja sredi teme
razsvetljuje vsako srce,
Jezus Kristus ji je ime.

 

Zadnja sprememba ( sobota, 25. december 2010 )
 
Odprtje 9. razstave jaslic z mednarodno udeležbo
razstava jaslic 2010 07.jpg.jpg

Na 4. adventno nedeljo smo ob 15.00 odprli že 9. razstavo jaslic. Z glasbenim nastopom so sodelovali učenci Centra za glasbeno vzgojo Emil Komel iz Gorice, program pa je povezovala Vesna Bašin. Ob odprtju so spregovorili podžupan Mestne občine Nova Gorica mag. Tomaž Slokar, predsednik krajevne skupnosti Pevma – Štmaver – Oslavje g. Lovrenc Peršolja in svetogorski gvardijan p. Bogdan Knavs. Na razstavi je okrog 70 različnih jaslicah. Lepo povabljeni na ogled.

Razstava bo odprta od 20. do 24. decembra 2010 in od 10. do 16. januarja 2011 ob delavnikih od 14. do 17. ure, ob sobotah in nedeljah od 10. do 17. ure.

Od 25. decembra 2010 do 10. januarja 2011 vsak dan od 10. do 17. ure.

Fotografije...

Zadnja sprememba ( torek, 21. december 2010 )
Preberite več...
 
4. adventna nedelja (19.12.2010)

 

slika_16_2010_1.jpg

 

Z rojstvom Jezusa Kristusa
je bilo takóle:
Njegova mati Marija
je bila zaročena z Jožefom;
in preden sta prišla skupaj,
se je izkazalo, da je noseča –
bila pa je noseča
od Svetega Duha.
Njen mož Jožef je bil pravičen
in je ni hotel osramotiti,
zato je sklenil,
da jo bo skrivaj odslovil.
Ko je to premišljeval,
se mu je v sanjah prikazal
Gospodov angel in rekel:
»Jožef, Davidov sin, ne boj se
vzeti k sebi Marije, svoje žene;
kar je spočela,
je namreč od Svetega Duha.
Rodila bo sina
in daj mu ime Jezus,
kajti on bo svoje ljudstvo odrešil grehov.«

(Mt 1,18-21)

 
slika_16_2010_2.jpg    

Evangelist Matej daje Jezusu ime »Emanuel«, kar pomeni »Bog z nami!«
Bog prihaja v Jezusovi osebi, da bi se povezal  z nami. Prihaja živet med nas, da bi delil z nami veselje in žalost. Sprejmimo ga!

 

   

 

 

Mt 1,18-24

BILA JE NOSEČA – NI  JE ODSLOVIL – VZEL JE SVOJO ŽENO K SEBI


V današnjem evangeliju hoče Matej neposredno pojasniti Jožefovo nalogo v odnosu do Marije in do Jezusa. To kaže že sam odlomek, ki je v celoti zgrajen na dvojici Jezus – Jožef.
Tema oznanila ni Jezusovo deviško rojstvo, ki je znano iz predhodnega beseda. Sedaj je zanimivo poslanstvo, ki ga Bog zaupa Jožefu, Davidovemu potomcu. Besedilo ga označi kot »pravičnega«; sobesedilo ta pridevnik pojasnjuje. Jožef je pravičen, ker uboga Boga, ki mu preko angela razodeva svojo voljo. Njegova pravičnost ne izhaja iz postave, ampak iz vere v to, kar Bog uresničuje v Mariji. Jožef je bil namreč že seznanjen s tem, kar se je zgodilo v  Mariji, in to mu je lahko povedala samo Marija. Šlo je za skrivnost, ki je morala ostati med njima. Dejstvo, da je Jožef čutil dolžnost, da skrivnosti ne razodene nikomur, nam kaže modrost pravičnega moža. Od tod torej njegovo stališče, da jo bo skrivaj odslovil. Avtor teksta ne pove, na kak način, gotovo pa ne bo šel po pravni poti in ne bo dovolil, da bi Marijo imeli za »prešuštnico«. Zelo jo je cenil.  Njegova drža lepo pove, da je Marijo videl ovito v Božjo skrivnost. Izraz skrivaj moramo torej vzeti v njegovem najbolj pozitivnem pomenu besede.
Vendar so bili Božji načrti drugačni. V spanju je po angelu dal Jožefu spoznati poslanstvo, za katero ga je namenil. Predvsem ga imenuje: Davidov sin, kar je temeljni naziv za poslanstvo, ki ga je čakalo. Jasno je že, da se mora pred drugimi Marija pokazati kot Jožefova žena, on pa kot »oče Marijinega Sina« in to oče z vsemi posledicami. Bog mu namreč prepušča vse pravice očetovstva, ko mu ukaže, naj Marijinemu Sin da ime – ti mu boš kot oče in kot Davidov sin mu boš omogočil vstop v Davidov rod; po tebi bo Jezus uresničevalec obljub in bo svoje ljudstvo odrešil grehov. Tako Jožef spozna svoje poslanstvo, h kateremu ga Bog kliče. Ker je pravičen, bo izpolnil Božjo voljo ne glede na to kar bodo rekli ljudje. Imamo tudi mi tak pogum?

Po: M. Galizziju 

 

slika_16_2010_3.jpg
 
Danes smo prižgali že četrto svečko na adventnem vencu. Ob soju svetlobe se pripravljamo na božič. Pa se nanj resnično pripravljamo tudi v svojem srcu, v katerega bo Dete najprej vstopilo, ali ostajamo samo v zunanjem blišču; kje pričakujemo, da se v bo rodilo Božje dete?
Neka ljudska pesem nam lepo pravi:
»In če bi bilo Dete tisočkrat rojeno,
pa ne v tvojem srcu, je vse izgubljeno!«
Še imamo čas, da očistimo in pripravimo svoja srca tako, da bo v njih resnično prostor za Boga. Naj bo to pred nakupi daril in peko prazničnega peciva.
 
 
 
 
 

   

Zadnja sprememba ( sobota, 18. december 2010 )
 
<< Začni < Nazaj 91 92 93 94 95 96 97 98 99 100 Naprej > Konec >>

Rezultati 745 - 752 od 840