OOPS. Your Flash player is missing or outdated.Click here to update your player so you can see this content.
Duhovniki ŠKG iz Ljubljane na duhovni obnovi
duhovna_obnova_2011_4.jpg

V vikendu pred prvo postno nedeljo smo imeli duhovniki iz Zavoda sv. Stanislava krajšo duhovno obnovo. Naša razmišljanja so imela tri poudarke: kako moj značaj oz. osebne danosti oblikujejo in vplivajo na moje duhovništvo, kaj mi pomen duhovniška skupnost ter vrednost molitve pri vsem tem. Ker smo čez leto vsi v nenehnem »dajanju« duhovne hrane mladim v naši hiši, je zato še toliko bolj pomembno, da si znamo vzeti čas tudi za našo lastno osebno in duhovno »polnjenje«.
Pod svojo streho so nas sprejeli bratje kapucini v Vipavskem Križu, v soboto pa smo poromali na Sveto Goro, kjer so nas prijazno sprejeli bratje frančiškani. Prisotnost Frančiškovega duha se je čutila na vsakem koraku, pa naj si bo to v iskreni preprostosti in prijaznosti kot tudi v izredni gostoljubnosti. Gvardijan svetogorske skupnosti, p. Bogdan, nas je prijazno sprejel in nas pogostil s kosilom, br. Ambož pa nam je zelo izčrpno predstavil celotno zgodovino Marijine božje poti na Sveti Gori.
V slovesni mašni daritvi, ki jo je vodil direktor Zavoda dr. Roman Globokar, smo prosili za blagoslov in varstvo pri našem delu. V trdnem zaupanju, da nas bo svetogorska Marija varovala in za nas prosila pri Bogu, smo okrepljeni z zgledom bratskega občestva bratov frančiškanov z novimi močmi vstopili v postni čas.
Naj za konec še rečem: bratje frančiškani s Svete Gore: iskrena hvala za vse skupaj in naj Bog blagoslavlja vaše delo na tem koncu Slovenije!
Zadnja sprememba ( torek, 15. marec 2011 )
Preberite več...
 
Slavje prvega postnega tedna

SLAVJE PRVEGA POSTNEGA TEDNA


VZOREC POSTNEGA OBREDA JE NASTAVLJEN ZA  DRUŽINE.
KDOR NE ŽIVI V DRUŽINI, UPORABI POSTNA ZNAMENJA TEGA VZORCA IN OBHAJA OBRED SAM.
BREZ TEŽKIH PRILAGAJANJ LAHKO UPORABLJAMO DRUŽINSKI VZOREC V VSEH ŽIVLJENJSKIH OKOLIŠČINAH.
NEKATERI, KI NE ŽIVIJO V DRUŽINI, SO VPELJALI HVALEVREDNO IZKUŠNJO, DA SE ZA OBRED IN SPLOH ZA MOLITEV DOGOVORIJO S SOSEDI ALI PRIJATELJI.

Kaj pripravimo?
Na mizo postavimo ali poležemo križ. Preprost križ  naredimo sami ali pa damo na mizo križ, ki ga imamo v stanovanju.
Na križ ali pred križ, odvisno od njegove lege, postavimo pet vijoličnih svečk, ki predstavljajo pet Jezusovih ran in s tem pet postnih nedelj.
V prvem tednu prižgemo (tata!) prvo svečko, v narisani predstavitvi zgornjo, ki ponazarja rane na Jezusovi glavi.

 
prva_postna_nedelja.jpgOb križ ali okrog križa damo vejico ali venec trnja kot samostojno postno znamenje ali v kombinaciji s (pomladnim) cvetjem.

Čas in potek obreda sta usklajena in dogovorjena! To velja tudi za dneve, ko morda ne bomo skupaj. Tata ali mama vpelje pogovor o »postnem« vprašanju družine. Izbere npr. eno od teh odločitev: o medsebojnem sodelovanju, o odgovornosti za to in ono, o odnosih do sosedov, starejših, šole, verouka, nedelje, hrane, denarja, gledanja TV, o rabi računalnika, telefona, časa…, spodaj je nekaj misli…

Potek slavja:
- Tata (ali mama) v tišini prižge prvo svečo.
- Se pokrižamo.
- Če se zberemo zvečer, molimo najprej večerno molitev.
- Tata ali mama spomni na odločitve ali sklepe, skupne - družinske in vsakega posameznika, s katerimi vstopamo v postni čas.
- Sledi trenutek tišine, da vsak premisli, kako uresničuje svoje sklepe.
- Nato molimo (letošnji predlog!) očenaš in šest zdravamarij, ki vsaki dodamo po eno skrivnost žalostnega dela rožnega venca in prošnjo za duše v vicah… »ki je za nas krvavi pot potil; ki je za nas bičan bil; ki je za nas s trnjem kronan bil; ki je za nas težki križ nesel; ki je za nas križan bil; ki se naj usmili duš v vicah.«
- Sklenemo z vzklikom:
Tata ali mama: »MOLIMO TE, KRISTUS, IN TE HVALIMO!«
Ostali odgovorimo: »KER SI S SVOJIM KRIŽEM SVET ODREŠIL!«

PAR MISLI:

-    Stric našega tata je pravil svojim otrokom: »Če prašičem in otrokom daste vse, kar si želijo, boste imeli dobre prašiče, toda slabe otroke.«
-    Jezus pravi: »Lačen sem bil in mi niste dali jesti… Česar niste storili enemu od teh, tudi meni niste storili.« (Mt 25,42 in 45)
-    »Če imate streho nad glavo, hrano v hladilniku in posteljo, ste bogatejši kot tri četrtine ljudi tega sveta.«

Zadnja sprememba ( sobota, 12. marec 2011 )
 
1. postna nedelja (13.3.2011)
26_2011_1.jpg
 
Tedaj ga je hudič
vzel s seboj v sveto mesto
in ga postavil vrh templja
ter mu rekel:
»Če si Božji Sin, se vrzi dol,
kajti pisano je:
Svojim angelom bo zate zapovedoval
in: Na rokah te bodo nosili,
da z nogo ne zadeneš
ob kamen.«
Jezus mu je odgovoril:
»Pisano je tudi:
Ne preizkušaj Gospoda,
svojega Boga!«

(Mt 4,5-7)
   
26_2011_2.jpg
 
Huda bolezen našega časa je lov za življenjskim standardom: imeti čim več materialnih dobrin, tudi za ceno velikih, prevelikih žrtev. Ko prebiramo Sveto pismo, se zgrozimo ob tem, da so poganska ljudstva, sredi katerih je živelo izraelsko izvoljeno ljudstvo, svojim malikom darovala ljudi. To se nam zdi nesmiselno, nečloveško in kruto. Vendar pa jih otroci sedanjega stoletja posnemamo: maliku, ki mu je ime življenjski standard, žrtvujemo ljudi. Ali otrok ali nova hiša, ali otrok ali nov avto, ali otrok ali drag pes, se sprašujejo mnogi mladi zakonci …
Zmernost v odnosu do vsega, kar je predmet poželenja naših oči, našega »mesa« in življenjskega napuha, človeka osvobaja in neizmerno osrečuje.
S. Čuk

Mt 4,1-11

POST IN PREIZKUŠNJE


Jezus je pri svojem krstu naredil jasno izbiro: da popolnoma izpolni Božjo voljo. Ker pa gre vsaka človeška izbira skozi nekatere preizkušnje, gre skoznje tudi izbira Jezusa človeka. Pripoved, s katero smo se srečali v evangeliju, opisuje tri preizkušnje, ki pa se bodo raztegnile na vse njegovo življenje: šele na koncu bo ovenčan s slavo in častjo in angeli mu bodo stregli.
V omenjenem odlomku preizkušnja ne prihaja od Boga, ampak od hudiča, od »proti-Boga«. Na soočenje z njo se je potrebno pripraviti; Jezus je to naredil tako, da se je postil štirideset dni in štirideset noči. Namen njegovega posta ni nič drugačen kot namen posta vsega Božjega ljudstva. Verski post je vedno izražal odnos z Bogom, iskanje Boga. Tako je bil že Mojzes v stiku z Bogom, ko ni jedel štirideset dni in štirideset noči, enako Elija, ki je šel na srečanje z Bogom, in še bi lahko naštevali.
Jezus torej ves teži po popolni izpolnitvi Očetove volje. In v tem položaju se mu približa skušnjavec, ki vsega tega ne ve. Zasači ga v trenutku velikanske človeške šibkosti: postal je namreč lačen. Tukaj se nato sproži prva skušnjava ali preizkušanja v kateri pa je hudič poražen. Tega poraza ne sprejme in zato sledi nova skušnjava, ki pa jo Jezus odvrne tako, da noče preizkušati Boga. Nasprotno, oprime se besede,  ki jo je Bog nekega dne povedal po Mojzesu: »Ne preizkušaj Gospoda, svojega Boga« (5Mz 6,16). Hudič s tem dojame, da mu ne bo uspel vzbuditi dvoma o njegovem Božjem sinovstvu, zato poskusi druge poti. Na koncu ga pripelje na »zelo visoko goro«. Jezus – Sin tudi tokrat zavrne hudiča. S tem zmaga – in zmagoval bo vse svoje življenje. Resnična oblast, ki jo išče Jezus, prihaja od Boga in služi ljudem. In ko ga bomo srečali vstalega, bomo tudi v polnosti razumeli zadnji stavek pripovedi »in angeli so pristopili in mu stregli«. Ta misel pove, da je Jezus iz Nazareta še naprej zvest svoji temeljni izbiri, istočasno pa naznanja njegovo usodo.

Po: M. Galizziju



 
26_2011_3.jpg

Obhajamo prvo postno nedeljo. Božja beseda nam govori o skušnjavah, ki nas spremljajo že od Adama in Eve. Hudi duh pač nikoli ne počiva. Razmislimo, kolikokrat nimamo dovolj moči in poguma, da bi se mu uprli in podležemo njegovemu vplivu. Poskusimo v teh postnih dneh najti novo moč za bolj polno in manj grešno življenje.


Zadnja sprememba ( sobota, 12. marec 2011 )
 
<< Začni < Nazaj 91 92 93 94 95 96 97 98 99 100 Naprej > Konec >>

Rezultati 737 - 744 od 867