OOPS. Your Flash player is missing or outdated.Click here to update your player so you can see this content.
Vabilo za sodelovanje na razstavi jaslic na Sveti Gori
Jaslice_2009_41.jpg.jpg

Spoštovani!
 
V Frančiškanskem samostanu na Sveti Gori že razmišljamo o letošnji razstavi jaslic, ki bo že 12. razstava jaslic z mednarodno udeležbo. Zato vas, spoštovani/a jasličar/-ka, lepo prosimo za vašo udeležbo in vabimo k sodelovanju.
 
Odprtje 12. slovenske razstave jaslic z mednarodno udeležbo bo v nedeljo, 22. decembra 2013, ob 15. uri s krajšim kulturnim programom v kapeli prikazanja in blagoslovom jaslic v Frančiškovi dvorani.

Razstava bo odprta do 12. januarja 2014. Želeli bi, da bi za zadnji dan razstave vaše jaslice še ostale na Sveti Gori zaradi velikega števila obiskovalcev.
 
Čas za prijavo za sodelovanje na razstavi jaslic je do 15. novembra 2013: prijavite se s prijavnico (prejeto po pošti), ali pa preko te spletne strani na naš elektronski naslov (glej datoteko s prijavnico).

Vpisani na razstavo naj jaslice dostavijo najkasneje do nedelje, 15. decembra 2013.  

Kakor prejšnja leta bo za razstavljalce z Gorenjske  in drugih krajev tudi letos zbirno mesto za jaslice v Frančiškanskem samostanu na Brezjah do 9. decembra 2013. Kdor ne bi mogel dostaviti jaslic osebno ali po pošti, naj nam sporoči.
 
Zaradi nemotene priprave razstave vas prosimo, da upoštevate rok za dostavo jaslic, sicer to vnaša nered in težave v organizaciji. Res, hvala, da to upoštevate in na ta način kažete ljubezen do organizatorjev.
 
Organizator razstave jaslic je Frančiškanski samostan Sveta Gora v sodelovanju s Krajevno skupnostjo Solkan, Turističnim društvom Solkan in Kulturnim društvom Sabotin iz Štmavra.
 
V upanju, da se boste odzvali povabilu k sodelovanju, se vam prisrčno zahvaljujemo in vas lepo pozdravljamo.
 
Mir in dobro!
p. Pepi Lebreht
Gvardijan

Zadnja sprememba ( sobota, 09. november 2013 )
 
31. nedelja med letom - ZAHVALNA NEDELJA (3. November 2013)
Odkar je človek stopil na luno, smo v skušnjavi, da bi se v zmagoslavju predajali veličanskemu občutju, kakor da ustvarjalnost človeškega razuma ne pozna meja. Prav zaradi tega občutka stojimo danes ob praznovanju zahvalne nedelje nekam nemočni.
31_med_letom.jpg
V dobi tehnike, razvitega gospodarstva in uspešnih trgovskih zvez se marsikomu zdi nesmiselno, da bi se Bogu zahvaljeval za tisto, kar je storil pravzaprav človek sam s svojo marljivostjo in iznajdljivostjo.
Celo kmet, ki je bil včasih tako odvisen od obnašanja narave, božje volje, zdaj bolj samozavestno seje, dela in z gotovostjo zre koncu leta naproti brez bojazni, da ne bi uspel, ker mu zavarovalnica povrne škodo, če je nastala zaradi povodnji, toče, požara in podobno.

Na prvi pogled zgleda prav zares, da današnji človek ne potrebuje Boga in da se mu na zahvalno nedeljo nima za kaj zahvaljevati.

 
Ali ne gledamo na vse stvari preveč površno? Ali se nam res za nobeno stvar ni treba zahvaljevati Bogu? Smo res že tako neodvisni od njega?
Ne dajmo se zaslepiti visoko razviti civilizaciji, rekordnim številkam in statistikam uspeha. Zemlje in njenih sil še zdaleč nimamo v oblasti.

Kot božje stvari smo povsem odvisni od Stvarnika in moremo delati in ustvarjati le v mejah, ki nam jih je dal v naravi. Vse, kar odkrijemo in iznajdemo, ni na koncu koncev nič drugega kot le odkritje ter uporaba zakonov, katere je Bog postavil v naravo. Vsi plodovi našega dela in prizadevanja so le dar njegove dobrote. Ne gre torej le za kakovost del, za dobro delovanje strojev, za človekovo pridnost, ampak tudi za dobrohotnost Boga, ki je ustvaril osnovne pogoje našega razvoja in napredka.
Za skrivnostjo, ko se leto za letom poraja iz zemlje novo življenje, ko vzkali seme in poženejo sadeži, ne stoji samo naše razumno in trdo delo, ampak tudi ljubezniva in zvesta božja skrb.

On nam končno daje vse, s čimer moremo razpolagati in se okoriščati.
Zadnja sprememba ( sobota, 02. november 2013 )
 
Vsi sveti, 01. 11. 2013 : Bodite sveti, ker sem jaz svet!

Vsi sveti niso le praznovanje niti samo klicanje na pomoč. Ko je sv. Bernard govoril o svetnikih, je rekel: »Mi smo počasni v posnemanju tistih,ki jih z veseljem slavimo.« To je torej idealna priložnost, da razmislimo o »poklicanosti vseh kristjanov k svetosti«.


Temeljna motivacija svetosti je vse od začetka jasna in je v tem, da je Bog svet. Glede vsebine ideje svetosti svetopisemski izraz qadosh namiguje na ločevanje, različnost. Bog je svet, ker je povsem drugačen glede na vse tisto, kar človek lahko misli, reče ali stori. Je absoluten, v etimološkem smislu ab-solutus, ni vezan na nič drugega, je posebej. Je transcendenten, ker je nad vsemi našimi kategorijami.
 
vsi_sveti.jpgKo preidemo k Novi zavezi, vidimo, da je definicija »svet narod« hitro razširjena na kristjane. Za Pavla so krščeni »po poklicu sveti«, to je »poklicani, da bi bili sveti«. Krščene običajno poimenuje z izrazom »sveti«. Svetost je v srcu; ne odloča se zunaj, ampak znotraj človeka in je povzeta v darovanjski ljubezni.


Posrednik Božje svetosti je oseba, Jezus Kristus. Biti svet ni predvsem v tem, da bi bili ločeni od tega ali onega, ampak predvsem biti povezan z Jezusom Kristusom. V Jezusu Kristusu je sama Božja svetost, ki nas osebno dosega, ne le njen oddaljen odsev. On je »Sveti, Božji« (Jn 6,69).


Poleg tega temeljnega sredstva vere in zakramentov mora najti prostor tudi posnemanje, to je osebni napor in dobra dela. Kristjani so posvečeni in posvečujejo. Ko Pavel piše: »To je Božja volja, vaše posvečenje,« je jasno, da razume prav to svetost, ki je sad osebnega prizadevanja. Dodaja namreč, da bi razložil, v čem je posvečenje, o katerem govori: »Vzdržite se nečistovanja, da vsakdo izmed vas ohrani svoje telo v svetosti in časti« (prim. 1 Tes 4,3–9).


Svetost terja sámo dejstvo, da smo ljudje; človek mora biti svet, da uresniči svojo globoko istovetnost, ki je v tem, da je »Božja podoba in sličnost«. Ni le narava, ampak je tudi poklicanost. Če smo torej »poklicani k svetosti«, če smo »po poklicu sveti«, je jasno, da bomo resnični, uresničeni v tolikšni meri, kolikor bomo sveti.


Pot svetosti so blagri, ki nas usmerjajo k sreči, ki je paradoksalna: govori o srečnih ljudeh sredi njihovega trpljenja. Tema in teža njihovega sedanjega trpljenja sta že osvetljeni s tistim, kar mora priti. Za vernega, ki je Gospodov, je prihodnost povsem drugačna, je predmet upanja v Gospodu. Gre za vnaprej živeto srečo, ki se vrača iz prihodnosti v sedanjost, ki je še vedno zavita v temo. Naša resnična »zemlja«, ki jo pričakujemo, pripada prihodnosti. Blagri nam govorijo torej o nori poti križa, ki odpira pot v resnično srečo, srečo polnosti življenja pri Bogu. Kristus, njegov Križ, je torej edini ključ dostopa do Kraljestva resnične sreče. Današnji praznik je torej klic k spreobrnjenju v duhu blagrov.


Bl. Mati Terezija je imela prav, ko je časnikarju, ki jo je vprašal, kaj izkuša, ko jo po vsem svetu razglašajo za svetnico, odgovorila: »Svetost ni razkošje, je potreba.«


Potem ko smo svetnike občudovali kot vzornike, se lahko sedaj obrnemo nanje kot na naše priprošnjike.


(nekaj misli je od p. Raniera Cantalamessa, OFM Cap)

Zadnja sprememba ( četrtek, 31. oktober 2013 )
 
<< Začni < Nazaj 1 2 3 4 5 6 7 8 9 10 Naprej > Konec >>

Rezultati 73 - 80 od 586