|
32. nedelja med letom (11.11.2012) |
|
|
|
Ko pa je prišla neka
uboga vdova,
je vrgla dva novčiča,
kar je ena četrtinka.
In poklical je svoje učence
ter jim rekel:
»Resnično, povem vam:
Ta uboga vdova
je vrgla več ko vsi, kateri
so metali v zakladnico.
Zakaj vsi so vrgli od tega,
česar imajo v izobilju,
ta pa je vrgla od svojega
uboštva vse, kar je imela,
vse svoje premoženje.«
(Mr 12,30–31)
|
|
Z denarjem si lahko kupimo hišo,
vendar ne toplote in družabnosti.
Z denarjem si lahko kupimo posteljo,
vendar ne spanca.
Z denarjem si lahko kupimo zvezo,
vendar ne prijateljstva.
Z denarjem se nam odprejo vsa vrata,
samo ne vrata do srca.
Sreče ne moremo nakazati
preko bančnega računa.
Sreče ne moremo proizvesti
na tekočem traku.
Sreče ne moremo ustvariti v laboratoriju.
Po: P. Bosmansu
|
Ne skriva se vse v količini . Štejejo tiste, morda na prvi pogled nepomembne stvari. To, kar podarimo in podelimo iz srca, je vredno največ . Le to prinaša resnično srečo nam in tistemu, za katerega smo bili pripravljeni nekaj podeliti.
|
|
|
|
|
Mr 12,38–44
ZADNJA DVA NOVČIČA
Evangelist Marko v današnjem odlomku slika darovanje v templju. Mnogi imenitneži se razkazujejo s svojim izobiljem. Pristopi pa tudi revna vdova, odvije robček in spusti v zakladnico dva novčiča – zadnja, ki ju je imela. Jezus pravi, da je dala več kot vsi drugi.
Računsko vzeto, Jezusu ne moremo dati prav. Dva novčiča sta pomenila majhno vrednost in tempelj si z njima ni mogel prida pomagati. Stroški vzdrževanja tako obsežne zgradbe so bili visoki in uprava jih je krila predvsem z darovi tistih, ki so prispevali večje vsote. Jezus se ni izrekel proti takim darovom niti proti njihovim prinašalcem. Ovreči pa je hotel mišljenje, da se človekova vrednost meri po denarju. Po tem mnenju bi bili bogataši cenjeni, reveži pa omalovaževani. Uboga vdova z borima dvema soldoma bi bila komaj vredna omembe. Toda Jezusova merila so drugačna. Človeka presoja po veri in velikodušnosti. Po tem merilu ta, ki da vse, presega onega, ki si je kaj pridržal, čeprav je – denarno gledano – oni dal veliko, ta pa malo.
Kakor ne smemo po denarju presojati vrednosti človeka, tako tudi ne vrednosti templja. Tempelj ni zakladnica denarja, ampak je zakladnica vere. Tempeljsko bogastvo so zakladi duha in srca, zakladi dobrote in radodarnosti, zakladi molitve in predanosti Bogu. Tempelj zato najbolj bogato obdaruje tisti, ki je prinesel največ tovrstnih dobrin.
Po: F. Cerarju
|
| |
|
Ob prvem delu današnjega evangelija kaj hitro pomislimo tudi na duhovnike. Ali niso podobni ljudem, ki jih omenja Jezus? V cerkvah zavzemajo prva mesta, posebna oblačila nosijo, Sveto pismo razlagajo, dolge molitve opravljajo, ljudje jih pozdravljajo, kadar so kam povabljeni, jim ponujajo prve sedeže … Jezus vsega tega ne graja. Graja pa krivičnost, ki so jo pismouki ob vsem tem počenjali, in hinavščino, ki so jo uganjali. Naj dobri Jezus odpira oči in podpira plemenita dejanja vseh duhovnikov, da jih slednja ne bi vodila v tovrstna ravnanja. Tako nam bodo lahko še naprej pomoč in zgled pri odkrivanju pravi poti k Bogu.
|
|
|
|
Zadnja sprememba ( sobota, 10. november 2012 )
|
|
Spoštovani in dragi prijatelji Svete Gore!
Zahvalna nedelja je dan, ko želimo izreči iskreno zahvalo vsem, s katerimi delimo svoje življenjske trenutke, svoje veselje in žalost, svoje uspehe in načrtovanja. Najprej smo hvaležni Bogu, ki nas je v življenje poklical, potem pa seveda vsem Vam, s katerimi se srečujemo na različne načine.
Tisto, za kar bi se Vam radi najprej zahvalili, sta Vaše veliko zaupanje in velikodušnost, ki se kaže na različne načine, najprej v Vaši prisotnosti, potem pa tudi v mnogoterih darovih, ki nam jih namenjate, bodisi v obliki denarne podpore ali drugih materialnih darov, bodisi s sodelovanjem pri bogoslužju, s petjem, krašenjem, čiščenjem, redarstvom in z drugimi oblikami solidarnosti z našim pastoralnim delom. Še bolj pa smo Vam hvaležni za duhovno podporo, za vse Vaše molitve, dobra dela in mašne daritve, s katerimi naše delo izročate Bogu in Materi Mariji. V imenu vse samostanske skupnosti se Vam za vse to iskreno in iz srca zahvaljujem.
Tej zahvali se pridružuje tudi g. škof Jurij Bizjak, ki v svoji zahvali med drugim pravi: »Najbolj kakovostno gorivo, s katerim gre naprej vsak človek in vsaka človeška skupnost, tudi vsak župnija in vsaka škofija, pa je molitev, daritev, žrtev. Pregovor pravi, da več naredi ubožec za svojega dobrotnika kakor dobrotnik za svojega ubožca, kajti ubožec omogoča dobrotniku, da sploh lahko opravlja dobra dela! Zato velja še posebna zahvala vsem skritim molivcem in darovalcem, vsem bolehnim in prizadetim, vse žalujočim in preiskušanim, vsem priklenjenim na posteljo in voziček in povsem odvisnim od svojih bližnjih: Hvala vam za vaše pričevanje, hvala za vaš zgled, hvala za vaš uk!
Karkoli je na svetu dobrega, nosi pečat večnosti in pripada Bogu, zato smo prepričani, da bo Bog vse dobro, ki ga storite, stoterno nagradil in se Vam izkazal plačnik tam, kjer ga najbolj potrebujete.
Še enkrat iskren Bog lonaj!
Naj Vas vedno in povsod spremlja Božji blagoslov!
|
|
Zadnja sprememba ( nedelja, 04. november 2012 )
|
|
31. nedelja med letom (4.11.2012) |
|
»Ljubi torej Gospoda, svojega Boga, z vsem srcem in vso dušo in vsem mišljenjem in vso močjo. To je prva zapoved. Druga je tej enaka: Ljubi svojega bližnjega kakor samega sebe. Večja od teh ni nobena druga zapoved.«
(Mr 12,30–31)
|
|
|
|
Človekova ljubezen
je odsev Božje ljubezni
Za Božje otroke je bistvena oznaka »ljubezen«, in to še preden se razdeli na ljubezen do Boga in do bližnjega. Vsak ljubeči človek, kolikor resnično ljubi, je rojen iz Boga in Boga pozna. Ljubezen je ena izmed razvidnosti novega rojstva, ki smo ga deležni v krstu. Kristjani smo dolžni ljubiti drug drugega, ker je to naša nova narava, ki izhaja iz tega, da nas je Bog ljubil ter nam izrazil najvišjo stopnjo ljubezni s tem, da je poslal svojega Sina kot edinorojenega Pravičnega v naš greh. To je Božja ljubezen, udejanjena na človeški način in kot takšna je za kristjane prapodoba, prototip in tudi cilj njihove človeške ljubezni, ki bi tako naj postala zgodovinsko žarišče Božje ljubezni, na podoben način, kot je bila v človeški naravi Jezusa Kristusa.
Po: M. Turnšku
|
| |
|
|
|
|
Mr 12,28b–34
KAJ BOG ŽELI OD NAS?
Obstaja zapoved, ki pravi, kaj je tisto osnovno, kar Bog od nas pričakuje. Vprašanje, katera je največja zapoved, sprašuje po tem, kaj je pri Bogu v vseh ozirih pomembnejše, v kaj naj usmerimo vso svojo moč. Ker smo dogovorni Bogu in je naše življenje vredno toliko, kolikor je vredno v Božjih očeh, je od odgovora na to vprašanje odvisno, ali bo naše življenje dobilo resnični smisel, ki ga ne more več izgubiti. Besede »naše življenje ima smisel« pomenijo: življenje gre v pravo smer, proti cilju, ki je postavljen od Boga in bo pred Bogom imel pravo težo. Jezus je na vprašanje, kaj Bog želi od nas, po kateri poti naj hodimo, da bo naše življenje zagotovo imelo smisel, odgovoril z besedami iz Stare zaveze. V tem odgovoru pa je njegovo celotno delovanje našlo svoj vrh. Dejstvo, da je pismouk Jezusovemu odgovoru pritrdil in ga v celoti ponovil ter razložil s pomočjo daritvenega bogoslužja, še enkrat kaže na velik pomen Jezusovih besed.
Prva in najvažnejša naloga je ljubiti Boga z vsemi močmi, kolikor jih premoremo. A Jezusa so vprašali po prvi zapovedi, on pa jim ob tem imenuje še drugo: »Ljubi svojega bližnjega kakor samega sebe!« Ljubezen, ki jo imamo do sebe samega, je Jezus imenoval za kriterij ljubezni do bližnjega. Ljubezen do samega sebe živi manj od občutkov in čustev, pomeni pa, da človek sprejme samega sebe z vsemi svojimi sposobnostmi in mejami. Ljubezen do sebe samega se razodeva v osebnem obnašanju in v vsem, kar storimo zase. Da živimo in da smo prav te osebe, se nenazadnje moramo zahvaliti Bogu. S tem ko z ljubeznijo sprejmemo samega sebe, pritrdimo obenem Božji stvariteljski volji.
Bog torej od nas želi vseobsegajočo ljubezen do njega samega in ljubezen do bližnjega. To je prava smer za naše življenje. Z njo dobi naše življenje dokončen in neuničjiiv smisel.
Po: K. Stocku
|
| |
|
Dobri Bog,
radi bi se ti
iskreno zahvalili –
ne zgolj za materialne
dobrine, s katerimi
vedno znova obdarjaš
nas in naše bližnje,
temveč bi ti želeli
izreči zahvalo tudi za
številne iskrene poglede,
besede ter ljubezen,
ki po tvoji moči
prihaja v naše življenje.
Vedno znova nas spremlja s svojim obilnim blagoslovom,
da bomo znali ceniti
življenje in vse, kar nam
je z njim podarjeno.
|
|
|
|
Zadnja sprememba ( sobota, 03. november 2012 )
|
|
