OOPS. Your Flash player is missing or outdated.Click here to update your player so you can see this content.
Krištofova nedelja

Dragi bratje in sestre!

 Od nekdaj so bili človeku mostovi pomoč, da so lahko brez ovinkov in nevarnosti prečkali doline in reke, brezna in prepade. Mostovi so vedno imeli svoj namen: zbližati se s človekom na drugi strani, približati ga sebi, posredovati materialne in duhovne dobrine, sprejemati novosti in si tako bogatiti telo in duha.
Mostovi so človeški pripomočki, ki se včasih tudi podrejo, ker niso dovolj trdno zidani, ker so popustili oporniki, ker so bremena pretežka, ker so jih omajale poplave ali potresi ali pa, ker jih človek namerno zruši. Brez mostov bi bili za marsikaj prikrajšani, osiromašeni, osamljeni, celo obubožani.
Kako enkraten most je Bog zgradil od sebe do nas. Ni ostal odmaknjen, hotel nam je biti blizu, hotel nam je posredovati vse bogastvo svojih dobrin, hotel nam je skrajšati pot k sebi. Gotovo je tak most narava, ki nam v vseh letnih časih in na vseh celinah ponuja pot do bogato obložene mize, ki jo Stvarnik pogrinja za nas.
Poseben most je tudi naša duša, ki v svoji bogopodobnosti lahko vedno znova najde stik z Neskončnim in tako širi svoje obzorje in se oblikuje v vedno večjo lepoto.
Toda vsi vemo, da sta ta dva mostova, ki sta grajena v sodelovanju Boga in človeka – zaradi naše nepopolnosti, nedoslednosti, malomarnosti, nezaupanja in uporabe napačnih gradiv – tako trhla, ker ne uporabljamo pravih opornikov, ker so bremena zaradi našega pohlepa pretežka, ker se vanju zaletavajo valovi hudobije in sovraštva, ker so potresi konfliktov, morda se celo zaraščajo in razpadajo, ker jih sploh ne uporabljamo.
In tako se nam tolikokrat dozdeva, da ni mostu med nami in Bogom. Konkretne posledice so pa tudi jasne – ker tega mostu ne uporabljamo, ga napačno uporabljamo, ali pa ga nočemo videti – trpi narava, ki jo uničujemo, trpimo mi, ker smo osamljeni, preutrujeni in izgubljeni, trpi naš bližnji, ker nismo z njim povezani.
Za nov most je poskrbel nebeški Oče. Poslal je svojega Sina, ki je trajen most ljubezni v obe smeri: od Očeta k nam in od nas k Očetu. Vendar je tudi ta most krhek ali nekoristen, če ne zbližuje ljudi – samo če zbližuje ljudi med seboj, lahko zbližuje tudi ljudi z Bogom. In obratno: če resnično zbližuje ljudi z Bogom, jih združuje tudi med seboj.
Današnji evangelij nam to jasno pokaže. Marta sprejme Jezusa in stori vse, da bi se pri njej prijetno počutil. On pa je prišel, da nauči uporabljati most k Očetu. Marija si izvoli boljši del zato, ker uporabi ta trenutek milosti. Za uporabo mostu je potrebno oboje: v danem trenutku prisluhniti božjim nasvetom, potem pa to uporabiti z dobroto, ustrežljivostjo in veseljem. Takrat postane most uporaben v obe smeri.
So torej dnevi, ure in trenutki, ko si moramo vzeti čas za to, da smo pri Gospodovih nogah, ga poslušamo, se z njim pogovarjamo, ga častimo in se mu zahvaljujemo. Potem pa pridejo ure, ko smo mi graditelji mostov, kot očetje in matere, starši in otroci, možje in žene, delavci in kmetje, uslužbenci in politiki, zdravniki in učitelji – in takrat mi gradimo z dobroto, poštenostjo in požrtvovalnostjo mostove do drugih, do skupne blaginje.
Krištofova nedelja je vsako leto vzorčni dan za naše vsakdanje življenje. Je čas, ko sprejemamo navodila za gradnjo pravih mostov in je dan, ko te mostove tudi gradimo. Treba je, da se seznanimo in srečamo z odrešilno božjo ljubeznijo, ki nam vsem po Jezusu posreduje dobroto nebeškega Očeta. Da smo pa tega vredni, z veseljem zgradimo most do tistih oddaljenih krajev, kjer ljudje živijo v bedi in pomanjkanju, postanemo z njimi bratje in sestre in jim pomagamo na poti k preživetju in civilizaciji. Mi postajamo danes most za ljubezen, ki jo Bog želi preko naše naklonjenosti posredovati v misijonske dežele.
»Moj dar Boga slavi za vse prevožene poti« – to geslo, ki vam odpira srce, da ob blagoslovu vozil namenjate desetino centa za vsak srečno prevožen kilometer, postaja most, ki z MIVA avtomobili popelje vaše srce v oddaljene kraje in uresničuje besede: »Z veseljem darujem, življenja rešujem.«
Hvala vam za vse mostove, po katerih se povezujete z Bogom! Hvala vam za vse mostove, ki jih gradite med seboj in se povezujete kot bratje in sestre! Hvala vam za MIVA mostove, ki jih gradite k najbolj revnim, nepismenim, bolnim in lačnim!
Naj bo vsak vaš most do Boga in do bližnjega most veselja in blagoslova na vseh vaših poteh. Amen.

Molimo za srečno vožnjo
Dobri Bog,
na priprošnjo svetega Krištofa
nas varuj pred nevarnostmi in nezgodami.
Utrdi v nas zavest odgovornosti
in nas z vsake poti srečno pripelji domov.
Po Kristusu, našem Gospodu. Amen.


Sveti angel, varuh moj,
bodi vedno ti z menoj …


Sveti Krištof – prosi za nas!

http://www.missio.si/gradiva/gradiva-kristof

Zadnja sprememba ( petek, 19. julij 2013 )
 
S papežem Frančiškom skozi minuli teden

 VATIKAN (nedelja, 14. Julij 2013, RV) – »Kdo je jokal ob smrti teh bratov in sester? Kdo je jokal za temi osebami, ki so bile na čolnu? Za mladimi mamami z otroki? Za temi možmi, ki so hoteli nekaj, da bi vzdrževali lastne družine? Smo družba, ki je pozabila jokati, pozabila 'trpeti z': globalizacija ravnodušnosti nam je odvzela zmožnost jokati.« Te besede je papež Frančišek izgovoril na Lampedusi, majhnem italijanskem otoku, ki je zadnja leta cilj številnih afriških migrantov. Nesreče na morju so pogoste, smrtne žrtve migrantov velike.

Papež na Lampedusi: Padli smo v globalizacijo ravnodušnosti
Lampedusa je bila Frančiškovo prvo apostolsko potovanje po Italiji. Opravil ga je v ponedeljek, 8. julija. Njegov namen je bil moliti za vse, ki so na poti proti Evropi na morju izgubili življenje, opogumiti te, ki so srečno pristali na obali in so prisiljeni ostati v tamkajšnjem sprejemnem centru, ter spodbuditi domačine in lokalno Cerkev, ki širokosrčno pomagajo osebam v iskanju boljšega življenja. »Danes se v svetu nihče ne čuti odgovornega za to dogajanje,« je dejal papež Frančišek. »Izgubili smo smisel za bratsko odgovornost. Padli smo v hinavsko držo duhovnika in levita, o katerima govori Jezus v priliki o usmiljenem Samarijanu: gledamo na pol mrtvega brata na robu ceste, morda pomislimo 'Ubožec' in nadaljujemo svojo pot, saj on ni naša naloga. In tako se pomirimo, čutimo se na mestu. Kultura blagostanja, ki nas vodi v to, da mislimo le nase, nas dela neobčutljive za krike drugih; živimo v milnih mehurčkih, ki so lepi, a niso nič, so prazno in začasno slepilo, ki vodi v ravnodušnost do drugih, vodi v globalizacijo ravnodušnosti. V tem svetu globalizacije smo padli v globalizacijo ravnodušnosti. Navadili smo se trpljenja drugega, ki se nas ne tiče, nas ne zanima, ni naša stvar,« so odmevale Frančiškove besede.

Med poletjem Frančiškovo prvo apostolsko potovanje v tujino
Obisk Lampeduse, srečanje z migranti in domačini, je bil zadnji večji dogodek papeža Frančiška pred poletnim oddihom. V minulem tednu sveti oče ni več maševal v kapeli Doma sv. Marte v navzočnosti vernikov, kot smo to bili vajeni od začetka njegovega papeževanja. Prav tako so ves julij in avgust odpovedane splošne avdience ob sredah ter vse ostale vrste avdienc. V teh poletnih mesecih papeža Frančiška čaka prvo apostolsko potovanje v tujino. Namenjeno bo mladim. Papež bo namreč konec julija odpotoval v Rio de Janeiro in se udeležil svetovnega dneva mladih.

Papež semeniščnikom, novinkam in novincem: veselje tolažbe, Kristusov križ, molitev
»Križ s Kristusom je vedno tisti, ki zagotavlja rodovitnost našega poslanstva. Iz križa, najvišjega dejanja usmiljenja in ljubezni, se ponovno rodimo kot nova bitja,« je dejal papež Frančišek pred enim tednom, v nedeljo, 7. julija, ko je daroval sveto mašo v baziliki sv. Petra. Udeležilo se je je okoli šest tisoč semeniščnikov, novink in novincev, ki so ob letu vere priromali na grob sv. Petra. Papež jim je v pridigi spregovoril o veselju tolažbe, Kristusovem križu in molitvi. »Vsak kristjan, predvsem pa mi smo poklicani prinašati to sporočilo upanja, ki daje vedrino in veselje: to je Božja tolažba, njegova nežnost do nas.« A najprej moramo sami doživeti to Gospodovo tolažbo in ljubezen. To je pomembno, da bi poslanstvo bilo rodovitno: čutiti Božjo tolažbo in jo posredovati drugim. »Ne bojte se, Gospod je Gospod tolažbe, je Gospod nežnosti,« jih je spodbudil in dejal, da danes ljudje sicer potrebujejo besede, a predvsem potrebujejo njihovo pričevanje o usmiljenju in nežnosti Gospoda, ki ogreje srce, obuja upanje in priteguje k dobremu.

Ne bojte se veselja
»Jezus noče delovati sam. Prišel je, da bi na svet prinesel Božjo ljubezen, in želi jo širiti v stilu občestva, stilu bratstva. Zato takoj oblikuje skupnost učencev, ki je misijonarska skupnost. Takoj jih uri za poslanstvo.« Tako je papež Frančišek zatrdil prejšnjo nedeljo pred opoldansko molitvijo Angelovo čaščenje. »Protagonist je en sam, je Gospod, protagonist je Gospodova milost. Naše veselje pa je v tem, da smo njegovi učenci, njegovi prijatelji.« Zbrane na Trgu sv. Petra je še spodbudil k veselju: »Ne bojte se biti veseli, ne bojte se veselja; tistega veselja, ki nam ga da Gospod, ko mu pustimo vstopiti v naše življenje. Pustimo mu, da vstopi v naše življenje in nas povabi, naj izstopimo iz sebe in se odpravimo na življenjske periferije oznanjat evangelij.«

Audio:
(Audio: http://media01.radiovaticana.va/audio/ra/00381319.RM )

Vir: http://sl.radiovaticana.va/news/2013/07/14/s_papežem_frančiškom_skozi_minuli_teden/slv-710221

Zadnja sprememba ( nedelja, 14. julij 2013 )
 
15. nedelja med letom (14.7.2013)
slika_03_copy.jpg
 

  Ko pa je neki
popoten Samarijan
prišel do njega in ga videl,
se mu je v srce zasmilil.
Pristopil je k njemu
in v njegove rane vlil olja
in vina ter jih obvezal;
in posádil ga je
na svoje živinče,
peljal do gostišča
in poskrbel zanj.

(Lk 10,33–34)

 

 
slika_04_copy.jpg
Na naših poteh

Usmiljeni samarijani
sprejemajo tiste,
ki so jih odklonili;
usmiljeni samarijani
govorijo s tistimi,
ki so jih odrinili na rob;
usmiljeni samarijani
vračajo upanje tistim,
ki vedno doživijo neuspeh,
približajo se tistim,
ki jih zasmehujejo.
Usmiljeni samarijani –
zanje je tujec vedno brat, sestra.
Na vseh poteh našega življenja
nam daj, Gospod,
pogum samarijana,
ki nikogar ne pusti
obležati na robu življenja!
Po: S. Singerju

 

Lk 10,25–37

SMO RAZUMELI JEZUSOVO SPOROČILO?


Evangelist Luka s svojim pisanjem bralcev noče le navdušiti za Jezusa. Kdor Jezusa razume, ta mora tudi spremeniti svoje življenje. Jezusova stvar gre naprej po učencih, ki z novim vedenjem spreminjajo svet. Jezusov duh vpliva na zgodovino ne le z besedami, temveč z novim ravnanjem. Danes smo bolj alergični na neko moralizirajočo duhovnost. Luka pa ne dviga moralizirajočega kazalca. Ne pridiga morale, temveč pripoveduje zgodbe, »ki nas zadevajo v sredo srca in oživljajo vprašanje: Kaj naj storimo?« (Heininger, str. 227). Ne teoretizira o razmerju med Božjo in človeško ljubeznijo, ampak pripoveduje, da bi ponazoril, kako lahko mi danes ljubimo bližnjega, ne da bi se pri tem izčrpali; to je primer o usmiljenem Samarijanu (Lk 10,30–38).
Duhovnik in levit, ki se ukvarjata s kultnim Božjim češčenjem, gresta mimo moža, ki je padel med razbojnike. Samarijan ima z njim sočutje. »Stopil je k njemu, zlil olja in vina na njegove rane in jih obvezal. Posadil ga je na svoje živinče, ga peljal v gostišče in poskrbel zanj« (Lk 10,34). Luka tu pokaže podobo resnične humanosti. Prilika opisuje Jezusa samega kot usmiljenega Samarijana. Je najpristnejši samoportret, ki ga je Jezus narisal o sebi (Huizing, str. 20). Toda obenem prilika izziva bralca, da bi sam ravnal tako kakor Jezus.
Evangelist Luka je praktični teolog. Ne gre mu za teoretična obravnavanja. V konkretnem ravnanju se kaže, če je nekdo Jezusovo sporočilo razumel in ga tudi živi. Jezusove besede izpolnjujemo, če vedno delamo, kar zahteva od nas situacija, če ne zapremo oči pred ljudmi, ki so padli med razbojnike in ležijo ranjeni ob robu poti.

Po: A. Grünu

 

 

slika_05_copy.jpg

 

Če smo preveč zaposleni s samim seboj in svojimi težavami,
potem nismo sposobni z drugim človekom doživeti pravega srečanja. Spregledamo njegove potrebe in ga prizadenemo.
Srečanje zahteva pogum popolnoma se prepustiti drugemu,
in si ga za nekaj časa naprtiti – in poskrbeti zanj.

Po: A. Grünu

Zadnja sprememba ( sobota, 13. julij 2013 )
 
<< Začni < Nazaj 1 2 3 4 5 6 7 8 9 10 Naprej > Konec >>

Rezultati 65 - 72 od 553