OOPS. Your Flash player is missing or outdated.Click here to update your player so you can see this content.
30. nedelja med letom, 27. 10. 2013 – SPRAVA Z BOGOM

Evangeljsko priliko je Jezus namenil »nekaterim, ki so zaupali vase, da so pravični, in so zaničevali druge« (Lk 18,9). To je ključ za razumevanje tega odlomka.


Večina Jezusovega poučevanja, zabeleženega v Lukovem evangeliju, odpira vrata nebeškega kraljestva grešnikom, ki so se pripravljeni spokoriti. Za farizeje pa se zdi, da grešnike dosledno zavračajo. Za ilustracijo svojega nauka Jezus primerja ravnanje farizeja in cestninarja. Ljudem, ki se zbirajo okrog Jezusa, so značilnosti obeh poznane.


Kar se tiče molitve, so farizeji veljali za »profesionalce«. Če v zvezi z verskimi pravili in njihovim izpolnjevanjem česa niso vedeli, to ni bilo vredno pozornosti. Splošno so veljali za »dobre«.


Za cestninarja pa je veljalo, da je pokvarjenec – kaj drugega naj bi bil, glede na to, da se udinjal poganskim Rimljanom, ki so okupirali njihovo domovino? Cestninarji so bile lutke rimske oblasti: od svojih ljudi so pobirali davke, jemali so mnogo več, kot bi smeli, višek pa spravljali v svoj žep in tako bogateli.

30_navadna_2013.jpg
Ko nadaljujemo z branjem prilike, postaja jasno, zakaj je Jezus izbral ta dva značaja. Farizejeva molitev je ponosna in napihnjena, vidi samo to, kako sam ravna prav in kako drugi narobe. Pozablja priznati svoje gre. Cestninar ravna nasprotno. Zaveda se, da potrebuje Božje odpuščanje; zaradi priznanja svoje grešnosti je pripravljen in zmožen prejeti Božje odpuščanje in milost. Farizej tega ni zmožen in torej ne prejme Božje milosti.


Pred nami je enak izziv. Vsakdo je grešil in vsakdo potrebuje Božje odpuščanje.


Farizeji so si med Judi Jezusovega časa pravzaprav prizadevali za versko prenovo. Žal pa so bili gluhi za Jezusovo sporočilo. Niso uvideli, da je on ta, ki ga je poslal Bog, naj odreši človeštvo - zaupali so vase, da so pravični, in so zaničevali druge. Nasprotovali so Jezusu in ga imeli za sleparja ter niso hoteli verovati vanj.


Morda razmislimo o besedah iz Prvega Janezovega pisma 1,8-9: »Če rečemo, da smo brez greha, sami sebe varamo in resnice ni v nas. Če pa svoje grehe priznavamo, nam jih bo odpustil in nas očistil vse krivičnosti, saj je zvest in pravičen.«


• Kakšen je tvoj odnos do greha v tvojem življenju? Ga jemlješ resno in si želiš odpuščanja? Ali pa ga opravičuješ in se primerjaš z drugimi?
• Zelo hitro podležemo skušnjavi, da obsojamo druge, ki morda ne dosegajo naših standardov. Zakaj je to tako nevarno? Kako se temu lahko izognemo?  

Zadnja sprememba ( sobota, 26. oktober 2013 )
 
29. nedelja med letom, 20. 10. 2013 – MISIJONSKA NEDELJA

»NAŠI VERI DAJMO ROKE«


»Ne gre za to, koliko delamo, ampak koliko ljubezni polagamo v svoje delo.«

bl. mati Terezija


Na današnjo misijonsko nedeljo nas Jezus v priliki o vdovi in sodniku vabi k nenehni molitvi. Tako kot je sodnik pomagal vdovi do pravice zaradi njene vztrajne prošnje. V tedanji družbi je lahko žena, ki je izgubila moža, praktično ostala brez vsake opore. Kadar se je torej morala braniti pred ljudmi, ki so se hoteli krivično okoristiti z njeno stisko, ji ni preostala nobena druga pot, kot da se je obrnila na krajevno sodišče. To je bilo po navadi dolžno pomagati popolnoma brezpravnim ljudem; prav to je naredila naša vdova.


Vendar je bil sodnik v primeru, ki nam ga je prikazal Jezus, »krivičen« sodnik, ker je imel napake, kakršne najdemo pri tovrstnih ljudeh: dajanje prednosti, pristranskost, podkupljivost … Zato se je zlahka zgodilo, da je sodnik zanemarjal ljudi, ki niso imeli sredstev, ali jim je stalno odlagal dolžno pomoč. Ta evangeljska žena, in na to točko Jezus obrača našo pozornost, še zdaleč ni izgubila poguma, ampak se je obračala na sodnika in vztrajala do zadnjega, dokler se je ni naveličal. Zato sodnik na koncu privoli v ženino zahtevo, čeprav ne iz strahu pred Bogom, ampak samo zato, da bi se rešil nadlege. Prav iz te podrobnosti pa Jezus potegne nauk, ki nam ga želi dati.


Če je sodnik kljub svoji nepoštenosti pomagal do pravice tej ubogi vdovi, koliko bolj ob Bog »pomagal do pravice svojim izvoljenim, ki noč in dan vpijejo k njemu? Bo mar odlašal? Povem vam: Hitro jim bo pomagal do pravice.«

 
29_nedelja_med_letom.jpgPapež Frančišek je že 17. maja za svoje vzel besede papeža Pavla VI.: »Naj bo današnjemu svetu, ki išče zdaj v tesnobi, zdaj v upanju, omogočeno, da prejme veselo oznanilo ne iz ust žalostnih in malodušnih, nepotrpežljivih in preplašenih evangelizatorjev, marveč iz služabnikov evangelija, ki iz njihovega življenja izžareva gorečnost; od takih, ki so najprej sami sprejeli vase Kristusovo veselje in so pripravljeni zastaviti svoje življenje, da bi bilo Božje kraljestvo oznanjeno in bi bila Cerkev zasajena v srce vsega sveta.


V svoji poslanici za misijonsko nedeljo je papež Frančišek še zapisal: »Vsakega želim spodbuditi, da bi bil nosilec Kristusove blagovesti. Posebej sem hvaležen misijonarjem, duhovnikom, redovnikom in redovnicam ter vedno bolj številnim vernim laikom, ki so sprejeli Gospodov klic in ki so zapustili svojo domovino, da bi služili Evangeliju v različnih deželah in kulturah. Živeti v tej vesoljni razsežnosti z odgovorom na Jezusovo naročilo: ˝Pojdite torej in naredite vse narode za moje učence,˝ je bogastvo za vsako Cerkev, vsako skupnost, ker pošiljanje misijonarjev ni nikoli izguba, ampak pridobitev. Pozivam vse, ki čutijo ta klic, da velikodušno odgovorijo Svetemu Duhu in se ne bojijo biti velikodušni z Gospodom.«


Misli bl. matere Terezije:
Mi smo svinčnik v roki Boga, ki želi po nas napisati svetu ljubezensko pismo!
S svojim delom pripadam vsemu svetu, s svojim srcem pripadam samo Kristusu!
Dovoli Bogu, da te uporabi, ne da bi se poprej posvetoval s teboj!

Zadnja sprememba ( sobota, 19. oktober 2013 )
 
28. nedelja med letom, 13. 10. 2013 – BITI HVALEŽEN
Lukov evangelij nam danes predstavi prizor Jezusovega srečanja s Samarijanom, ki je bil eden iz skupine desetih gobavcev, ki jih je Jezus čudežno ozdravil. Vendar se je ta Samarijan edini vrnil, da bi se mu zahvalil in slavil Boga. Ko ga je Jezus videl, je vprašal: »Mar ni bilo deset očiščenih? Kje pa je onih devet? Ali ni bilo nobenega drugega, da bi se vrnil in počastil Boga, razen tega tujca?«
 
28_ned_med_letom.jpgV tem dogodku se pokaže kričeče nasprotje med devetimi gobavci in Samarijanom, se pravi nekom, ki ni pripadal izraelskemu ljudstvu; zaradi tega je veljal za drugoverca in so ga primerjali s poganom, ki je avtomatično pripadal nižji vrsti. Jezus še enkrat doživi večjo soglasnost med onimi, ki so jih imeli za »oddaljene«, kot med tistimi, ki so se imeli za »bližnje«. Tako imenovani »oddaljeni« so tolikokrat pokazali, da znajo veliko bolje razumeti Jezusa. Spomnimo se prilike o usmiljenem Samarijanu (Lk 10,29-37), o farizeju in cestninarju (Lk 18,9-14), prizor o Zahejevem spreobrnjenju (Lk 19,1-19) …
Ne vemo, kako to, da je samo eden začutil, da je bilo ozdravljenje posebno božje obiskanje in znamenje za njegovo življenje. Gotovo je to skrivnost Božjega delovanja in človeškega sodelovanja. Ozdravljeni gobavec je bil pogumen in tudi globinsko nagovorjen, ker je začutil, da mu je Bog podaril poleg ozdravitve tudi novo življenje z Njim v sebi. Bil je hvaležen za vse, kar je doživel in prejel. Hvaležnost je dar pogumnih in globinsko nagovorjenih, kot je nehvaležnost posebno težak greh.
Sedaj ni težko doumeti nauka, ki nam ga želi dati Cerkev s tem prizorom. Želi nas spomniti, da smo bili tudi mi nekoč oboleli za gobavostjo greha. Jezus pa je prišel, da nas reši greha, da nas nauči poti odrešenja, postave resnične ljubezni, pravičnosti, solidarnosti, pravega miru in svetosti. Obnovil nas je, ko je v nas ustvaril novo srce, ki je sposobno ljubiti in delati dobro. Skratka, dal nam je velike vrednote, ki so rodile krščansko  civilizacijo. Danes pa je naša družba - tu moramo predvsem pomisliti na Evropo, ki ji je evangelij storil največ dobrega -, zatajila Jezusa in ga pozabila. Obrnila se je k drugemu evangeliju, k evangeliju blaginje in gmotnega napredka, k evangeliju sebičnosti in užitka.
To je torej klic, ki izhaja iz današnjega evangelija. Gre za klic h kesanju, vrnitvi k Jezusu, da bi se mu zahvalili za neprecenljive darove, ki nam jih je dal v zgodovini.
• Ali verjamem, da vera - Božji pogled na svet, stvarstvo in človeka - spreminja človekovo srce in posledično tudi človeka in njegov pogled na vse?
• Papež Frančišek piše: Vera je Božji dar in jo je potrebno negovati in krepiti. Predstavljena je kot »poslušanje« Božje besede, kot »klic«, da se odpremo novemu življenju, in kot »obljuba« prihodnosti.
• Papež Frančišek nas vabi: Nikoli ne dopustimo, da »nam kdo ukrade upanje in ga izprazni s hitrimi rešitvami in predlogi, ki bi nas ustavili na poti«.
Zadnja sprememba ( sobota, 12. oktober 2013 )
 
<< Začni < Nazaj 1 2 3 4 5 6 7 8 9 10 Naprej > Konec >>

Rezultati 65 - 72 od 575