OOPS. Your Flash player is missing or outdated.Click here to update your player so you can see this content.
2. advetna nedelja, 8.12.2013

Brezmadežno spočetje Device Marije (1 Mz 3,9-15.20; Ps 98; Ef 1,3-6.11-12; Lk 1,26-38)

in 2. advetna nedelja (Iz 11,1-10; Ps 72; Rim 15,4-9; Mt 3,1-12) – 8.12.2013


Kaj nam ima povedati praznik Marijinega brezmadežnega spočetja danes?

Judovska legenda pripoveduje, kako so se ljudje pred hudo sončno pripeko, ko so čakali na avtobus,  zatekli v senco pod mogočno košato drevo. Gnetli so se pod drevesom, ko kar naenkrat eden od njih na ves glas od veselja zavpije, kako sedi na veji v krošnji drevesa čudovito lep ptiček. Na vsak način ga je hotel dobiti, toda kako, saj nima lestve, po kateri bi splezal na drevo, deblo drevesa je silno visoko in gladko … Na misel mu pride, da bi mu mogli soljudje pomagati, če bi stopili skupaj, naredili veliko piramido, po kateri bi splezal do ptička. Začel je navduševati ljudi za svojo idejo, toda gledali so ga začudeno, kaj hoče od njih, ko pa nihče od njih ne vidi ptička na veji; čemu naj potem sodeluje.

Nadaljevanje te legende ni pomembno. Važnejši je nauk, ki nam ga hoče povedati. Kaj pomeni praznik Marije Brezmadežne? Verski nauk je, da samo ena oseba v zgodovini človeštva ni imela izvirnega greha. To je bila Marija!
 
2_adventna.jpgTo je najbrž najpomembnejše področje Duns Scotove teološke razprave. Bil je prvi, ki je goreče zagovarjal tezo o Marijinem brezmadežnem spočetju. Veliki filozofi in teologi takratne dobe, so si bili o tej temi takrat med seboj na različnih bregovih (npr. Tomaž Akvinski in njegovi učenci). Praznovanje Marijinega brezmadežnega spočetja je bilo dobro uveljavljeno na vzhodu že v 7. stoletju, na zahodu pa se je le počasi uveljavljalo, tudi zaradi filozofskih še nerešenih vprašanj na to temo. Scot se je držal načela »potuit, decuit, ergo fecit« (mogel je narediti, spodobi se, torej je naredil) in izoblikoval naslednje trditve: Marija je potrebovala odrešenje, kot vsi drugi ljudje, vendar samo po dogodku Jezusovega križanja, bi to bilo že vnaprej nemogoče, če ne bi bila že v začetku obvarovana izvirnega greha. Takšna izjava je v Parizu izzvala mnogo ugovorov. To Scotovo trditev je 8. decembra leta 1854 z bulo Ineffabilis Deus (Neizrekliiv Bog) potrdil papež Pij IX., s čimer je dokončno razglasil versko resnico o Marijinem brezmadežnem spočetju.

Mi vsi pa smo obremenjeni z grehom. Sicer pogosto sklenemo, da ne bomo več grešili, pa zopet padamo v greh. Sami se greha ne bomo osvobodili. Kakor tisti človek iz legende ni mogel doseči ptička, čeprav ga je videl, ker mu drugi niso pomagali, tako se tudi mi ne bomo rešili slabega, če drug drugega ne bomo podpirali. Ali se moremo osvoboditi greha sami od sebe, če drug drugemu ne pomagamo? Sami ne!

Brezmadežna, daj nam poguma, da stopamo za teboj. Ti si poroštvo, da je edino ta pot prava. Vdana dekla Gospodova. Naj te v vsem posnemamo. Marija, neskaljeni čar lepote, mogočen svetilnik vsem, ki se bore na razburkanem morju življenja.

2. adventna nedelja: Adventni pridigar Janez Krstnik nam kliče: »Spreobrnite se, kajti približalo se je nebeško kraljestvo!« (Mt 3,2) Njegov klic k spreobrnjenju je vedno aktualen, zlasti v adventu, vendar se grška beseda za spreobrnjenje (metanoia) »etimološko nanaša na spremembo uma, spremembo načina mišljenja. Pomeni zavzeti drugačno stališče, videti resničnost z novimi očmi« (Tomaž Špidlik).

Rozeta: Marijino brezmadežno spočetje

brezmadezna.gifNa pročelju bazilike (od zunaj) ali nad pevskim korom (v baziliki) je prekrasna rozeta Marijinega brezmadežnega spočetja. Marijin obraz izžareva neizrekljivo sladkost. Podoba je prelepa, z milimi in angelskimi očmi. Razodeva se v vsej svoji čudoviti in obdajajoči umetniški popolnosti. Zlato in nebeško modro ozadje daje skladen in brez primeren poudarek celotni podobi. Dva angelčka – prava mojstrovina! – smehljaje kronata Brezmadežno in izkušata angelsko zadovoljstvo pri ljubkovanju črnih in mehkih kit, ki padajo z božanske glave Kraljice angelov. Ob vznožju je zgodovinska scena, ki je čudovito upodobljena.

Na desni strani Brezmadežne drži »doctor subtilis« (tankočuten cerkveni učitelj), frančiškan Janez Duns Scot v roki listino, kjer je napisan povzetek njegovega temeljitega zagovarjanja Marijinega brezmadežnega spočetja: »potuit, decuit, ergo fecit –  mogel je narediti, spodobi se, torej je naredil – God could do it, it was appropriate, therefore he did it«;  in zdi se, da z žarečim obrazom ponavlja skozi stoletja svoj velik nauk.

Na levi strani Brezmadežne je nesmrtni papež Pij IX., ki je 8. decembra 1854 razglasil versko resnico o Marijinem brezmadežnem spočetju. Papež je zatopljen v držo očetovske dobrote in mile radosti v nebeškem videnju, veličasten v bleščečem sijaju tiare in papeški kraljevski plašč. Na spodnjem robu podobe in na pergamentu v roki in so zapisane svetopisemske besede: »Tota pulchra es, Maria, et macula originalis non est in Te – Vsa lepa si, Marija, in izvirnega madeža ni na Tebi!«
 
Zadnja sprememba ( sobota, 07. december 2013 )
 
Duhovni zaključek leta na Sv. Gori
Končujemo civilno leto in kristjani se ob tem spominjamo našega minevanja (konca) in neustavljivosti časa. Konec leta pa je v resnici le začetek novega, katerega se naj veselimo in ne bojimo.
Novorojeni prihaja v naše krize, v naše »štale«, v naše neurejenosti, nerednosti,  zasvojenosti, nemoči, krhkosti, trpljenja, razdore, razprtije, strahove, v smrt samo, da prinese sebe, življenje in odrešenje. Samo sebe mu je potrebno odpreti in se hraniti z Njegovo navzočnostjo (v besedi in evharistiji) in lučjo. V življenju iz luči vere, iz upanja, ki »ne osramoti« (prim. Rim 5,5), v dejavni ljubezni, ki v »nebesa vaga« - stopamo mirno v leto 2014. Na čem temelji moje življenje? Komu služim? Koga pričakujem?
V tišini molitve in premišljevanja bomo prisluhnili Gospodu, njegovi besedi, njegovi navzočnosti v sv. evharistiji, pri sv. spovedi, njegovemu Duhu, ki govori Cerkvam.
- Vse to na duhovnih vajah v Domu Tau na Sv. Gori od petka, 27. 12. 2013, ob 18:00 do nedelje, 29. 12., ob 13:00 (V petek je mogoče začeti že s sv. mašo ob 17:00 in potem molitvijo rožnega venca in večernic).
- Duhovne vaje vodi: p. Pepi Lebreht, ofm, gvardijan na Sv. Gori.
- Duhovne vaje so namenjene odraslim pred prehodom v novo leto. Spimo v Domu Tau. Kdor živi v bližini Sv. Gore, se lahko vozi tudi domov.

tau.jpg
DOM TAU lahko sprejme: 
-    soba "brat ogenj": 9 oseb
-     voditeljeva soba: 1 do 2 osebi ali zakonski par z otrokom
-     Leonova soba: 1 osebo ali mlajši zakonski par (širša postelja)
-     soba "brat sonce": 7 oseb+ 2 kavča
-     soba "brat veter": 7 oseb + 2 kavča
-     soba "sestra luna": 7 oseb
-     soba "sestra zvezda": 8 oseb
-     soba pri kapeli: 2 osebi
      Skupaj torej: 42 do 47 oseb
- Prijave najkasneje do 20. XII. 2013, na telefon: 05/33 00 936, ali GSM: 041 862 469 (g. Uroš Vidic), ali e-pošta:  E-poštni naslov je zavarovan pred nezaželeno pošto, za ogled potrebujete Javascript . S prijavami pohitite, ker je število udeležencev omejeno.
- Cena za stroške bivanja in prehrane: 30,00 €, podporna: 40,00 €.

p. Pepi Lebreht, gvardijan na Sv. Gori
Zadnja sprememba ( sobota, 30. november 2013 )
 
1. adventna nedelja – KARITAS: PRIČAKUJMO BOGA Z DOBRIMI DELI

1. adventna nedelja – KARITAS: PRIČAKUJMO BOGA Z DOBRIMI DELI

(Iz 2,1–5; Rim 13,11–14 ; Mt 24,37–44) – 1. 12. 2013


V nekem samostanu stvari nišo šle, kot bi bilo treba. V bratih ni bilo navdušenja in svojih dolžnosti niso opravljali vestno, molili pa površno. Mladi se niso več odločali za redovno življenje. Nedaleč od samostana je živel puščavnik. Živel je sam, veliko je molil in ljudje so govorili o njem, da je pravi svetnik. Predstojnik samostana se je zato odpravil k njemu, da bi se z njim pogovoril. Potem ko mu je opat razložil težave v samostanu, mu je sveti mož svetoval: »Reci bratom v samostanu, da med vami živi Mesija, Odrešenik!«
 
klic_dobrote.jpgOpat ni mogel verjeti povedanemu, a komaj se je vrnil v samostan, je sklical brate in jim povedal novico. Tudi bratom je vzelo sapo. Od tega dne se je življenje v samostanu spremenilo. Vsakdo je bil z drugim prijazen in je premagoval svojo hudobijo ter želel biti ljubezniv do drugega, misleč, da je morda njegov sobrat v samostanu odrešenik. Kmalu je glas o krepostnem življenju bratov šel naokoli in ljudje so začeli prihajati k njim. Številni so se odločili za življenje v samostanu. Življenje se je vrnilo v samostan in veselje je zavladalo med brati. (Zgodbe za srečo v družini, 83)
 »Zato bodite tudi vi pripravljeni, kajti ob uri, ko ne pričakujete, bo prišel Sin človekov« (Mt 23–44) nas opominja Jezus v evangeliju in tako poudari, naj bomo pripravljeni, kajti ko ne pričakujemo, ko najmanj mislimo, bo prišel Sin človekov in nas obiskal.
Tudi nam se Bog približuje v vsakdanjih dogodkih, v vsakdanjem delu in rednih obveznostih, v enoličnih opravilih in dnevnih dolžnostih, v redni molitvi in v ljubezni do bližnjih. Pavel govori, da je pomembno, da vero živimo sredi vsakdanjega življenja: »Živimo pošteno, ne v požrešnosti in popivanju, ne v prepirljivosti in v nevoščljivosti. Pač pa si oblecite Gospoda Jezusa Kristusa« (Rim 13,13–14). Bratje v samostanu si niso mogli predstavljati, da bi bil med njimi Odrešenik. Puščavnik pa jih je opozoril, da se nam v človeku, ki je božja podoba, bliža Bog, in da so vse ure ter dnevi lepi, ker so vsi od Gospoda. Sveti mož je bratom hotel povedati, da Bog prihaja k nam nevsiljivo in tiho, brez hrupa. Bratje so osupnili, ko so zvedeli, da Bog prihaja k njim v bližnjem in sredi vsakdanjih opravil.
V glavni mašni prošnji prosimo, da bi »prihajajočemu Kristusu šli naproti z dobrimi deli«. Danes sklepamo teden Karitas. Izrazimo svojo vero v Kristusa tako, da Mu bomo šli tudi mi naproti z dobrimi deli in v svojih bližnjih prepoznali prihajajočega Odrešenika!
Iskati pot do Jezusa – pomeni najti bližnjega.
Biti dober vsem ljudem – pomeni priti v Betlehem.
Zadnja sprememba ( sobota, 30. november 2013 )
 
<< Začni < Nazaj 1 2 3 4 5 6 7 8 9 10 Naprej > Konec >>

Rezultati 57 - 64 od 579