OOPS. Your Flash player is missing or outdated.Click here to update your player so you can see this content.
Sprejmimo v goste Boga
Resnična luč, ki razsvetljuje vsakega človeka, je prihajala na svet. 
Beseda je bila na svetu in svet je po njej nastal, a svet je ni spoznal. 
 V svojo lastnino je prišla, toda njeni je niso sprejeli. 
Tistim pa, ki so jo sprejeli, je dala moč, da postanejo Božji otroci,
vsem, ki verujejo v njeno ime.
(iz današnjega evangelija Jn 1,1-18)

Začetek Janezovega evangelija, ki ga beremo na današnjo nedeljo, se ne ukvarja kaj dosti z Jezusovim rojstvom. Evangelist govori raje o tem, da prihaja na svet učlovečena Božja Beseda. Če gledamo na Jezusovo rojstvo s te strani, da prihaja Bog obiskat svoje ljudstvo, potem se nam takoj postavi vprašanje: Kako ga bomo sprejeli? Človeška tragedija je po evangelistu Janezu v tem, da je Božja Beseda prišla v svojo lastnino, toda njeni je niso sprejeli (Jn 1,11). To je tudi tragedija mnogih ljudi današnjega časa, ki praznujejo »veseli« božič, pri tem pa prezrejo tisto edino, kar je zares pomembno: ali bomo v teh dneh sprejeli Jezusa kot svojega Božjega gosta ali ne.

2_nedelja_po_bozicu.jpg
Zgodba govori o ženi, ki je bila že v letih in je živela sama. Vsako leto jo je še posebej pred božičem močno bolelo, ker je nihče ni obiskal. Neko leto pa se je odločila in začela moliti k Jezuščku in njegovi materi, naj jo obiščeta. V sanjah se ji je Jezus prikazal in ji povedal, da je njena molitev uslišana in da jo bo Sveta družina obiskala na sam božični dan. Kako je bila srečna in razburjena hkrati! Vrgla se je na delo, začela je čistiti in loščiti svojo hišico znotraj in zunaj, do zadnjega kotička. Za svoje Božje obiskovalce je pripravila najboljšo jed in spekla najboljšo potico. Kdo ve, morda se bodo celo odločili, da ostanejo pri njej, če jim bo dovolj všeč.
Prišel je božični dan in hišica je vsa sijala znotraj in zunaj. Žena je sedla k vratom in brala knjigo, vmes pa pogledovala po ulici gor in dol. Nikakor ni hotela, da bi morali gostje dvakrat pozvoniti, preden bi jim lahko odprla vrata. Bil je hladen in deževen dan. Okoli poldneva je zagledala par, ki je prihajal po ulici. Mož je bil zanemarjen in neobrit, skromno oblečena žena pa je k svojim prsim privijala dojenčka, ki je jokal. »Zakaj se ti ljudje ne lotijo kakšnega pametnega dela, namesto da pohajajo,« je starka zagodrnjala pri sebi. Nato jima je zaklicala: »Kar obrnita se in izginita. Pridita kak drug dan, če hočeta, danes pričakujem važen obisk.« Ustavila sta se, se obrnila in odšla. Starka pa je čakala naprej.
Čakala je do noči, vendar ni bilo nikogar več. Zadremala je na stolu in v sanjah zagledala Jezuščka. »Jezušček,« je zaklicala, »zakaj si me tako razočaral? Rekel si, da boste prišli vsi trije in čakala sem vas ves dan.« »Saj smo prišli,« je odvrnil Jezus, »z očkom in mamo, v dežju, pa si nas zavrnila.«

Apostol Janez nas spodbuja, naj z veseljem sprejmemo tega Božjega obiskovalca, saj prinaša s seboj tri darove, ki jih močno potrebujemo za življenje. Ti darovi so resnica, milost in moč. »Tistim pa, ki so jo (Besedo) sprejeli, je dala moč, da postanejo Božji otroci …  Postava je bila namreč dana po Mojzesu, milost in resnica pa je prišla po Jezusu Kristusu.« (Jn 1,12.17)
Njegova resnica nas razsvetljuje, da jasno spoznavamo, kaj je prav in kaj narobe. Njegova milost – to pomeni, da je tistim, ki ničesar ne zaslužijo, vse zastonj na razpolago. Z njegovo močjo lahko resnično postanemo Božji otroci. Ni namreč dovolj, da poznamo pravo pot, potrebujemo tudi moč, da lahko po tej poti hodimo. Ni dovolj, da so nam odpuščeni naši grehi, potrebujemo tudi moč, da ne bomo delali novih. Če Jezusa sprejmemo kot Božjega gosta, nam bo podaril resnico, milost in moč, da postanemo Božji otroci.

Zato danes molimo, naj nam Bog nakloni modrost, da se bomo lahko izognili največji človeški tragediji, ki je v tem, da bi odklonili Jezusa. Sprejmimo novorojenega Jezusa kot kralja in vladarja svojega življenja, saj vemo, da z njim lahko vse pridobimo in ničesar ne izgubimo.
Zadnja sprememba ( sobota, 02. januar 2016 )
 
Sveta družina (Lk 2,41-52)

Vsak prihaja iz družine. Danes jo hočemo prenoviti z Jezusovo besedo. Se zahvaliti zanjo, jo posvetiti v veri, molitvi in ljubezni. Se zahvaliti, da je nedavni referendum potrdil pomen družine, očeta, matere in otrok, ki so v takem okolju sprejeti, spoštovani, ljubljeni in primerno vzgajani. Pojdimo k današnjemu evangeliju:

image1-3.jpg

 V današnjem evangeljskem odlomku je pred nami je družina, ki naj bi bila zgled za nas, a je nekoliko posebna. Kako to, da so starši odšli, ne da bi preverili, če je otrok z njimi? Verjetno gre za globoko teološko sporočilo evangelista Luka in ne le za poročilo o nekem enkratnem dogodku. Na to misel nas navajajo skrbno izbrane besede evangelija.

Velikonočni praznik v Jeruzalemu: Družina skrbno spolnjuje, spoštuje izročilo izraelskega izvoljenega ljudstva. So vezani na velika dela Boga v preteklosti: iz generacije v generacijo isto ponavljajo. 

Velike množiče prihajajo v Jeruzalem, obhajajo velikonočno večerjo, med katero je otrok postavil očetu štiri vprašanja : zakaj jemo nekvašen kruh, zakaj jemo grenko zelenje, zakaj smo zbrani  in pri družinski mizi?

image2-2.jpg

 Govora je o očetu in materi (ne o Jožefu in Mariji). Jezus ima 12 let, gredo v Jeruzalem. Ob vrnitvi v Nazaret Jezus ostane v Jeruzalemu. Kako to? V izvirniku je uporabljen glagol: Jezus se upira tradiciji (ko naj bi se vrnil v Nazaret) in hoče ostati sam v Jeruzalemu. Hodi po novi poti, ne po tradiciji Izraela, ki pričakuje Mesija. Jezus hodi NOVO POT svojega Očeta. Starši bodo morali hoditi po Jezusovi poti. Srce očetov bo obrnil k srcu očetom, je napovedal Janez Krstnik o Mesiju, ki prihaja. Morali bodo razumeti novost

Jezus je med pismouki v templju, v dvorani, kjer so se zbirali rabini in so sedeli. Rabin sedi in ima svoje učence, ki ga z začudenjem poslušajo. Pismouki so ob Jezusovih besedah (ki sedi: torej sedaj on poučuje rabine)  »zunaj sebe«: je drugače, kot je bilo do takrat. Ne razumejo te novosti, to jih vrže s tira. Tudi Jezusova družina ne razume, je začudena. Gre za SKRIVNOST Božjega Mesija. Je drugačen, kot so ga pričakovali. Vendar v tistem trenutku še ne sprejmejo skrivnosti, diskutirajo o njej. 

Jezus reče: »Zakaj sta me iskala?« To so prve Jezusove besede pri Lk. »Nista vedela…« Jezus je Sin, ki ima svojo istovetnost, vezano na Njegovega Očeta in na Očetovo Voljo. Jezus mora biti zvest svoji istovetnosti, ki prihaja od Očeta in ne od Marije in Jožefa. Vedno mora to imeti pred očmi, mora imeti odprto srce do Očeta, starši in rabini pa do Božjega razodetja. Ravno za to je Jezus prišel: Bog je Oče. 

In sedaj nekaj o pomenu družine: tam se vsak človek rodi in raste v osebo. Jezus je postal človek v družini. Izgradil se je kot oseba, da je lahko živel neodvisno. Družina je bila začasno potrebna za njegovo rast, za njegovo lastno pot, potem je šel kot dar v svet. Poslan je, da izpolni poslanstvo, nalogo, ki mu je je Bog zaupal. Družina je lepa, ko sprejme to nujno ločitev v nekem trenutku. Je vesela zaradi tega. Starši morajo biti na to zelo pozorni. Njihova vloga je začasna.

Gre tudi za prelom mirne tradicije, življenjskega ritma družine iz Nazareta: tudi v naših družinah je podobno. Uravnotežen mir v nekaterih življenjskih prehodih izgine. Pomislimo samo na trenutek, ko nastane odnos ljubezni v neki družini. Fant in dekle se medsebojno najdeta, izročita, načrtujeta. Morata na novo postaviti, se uglasiti, skupaj graditi. To je prvi trenutek, ko je potrebno biti pripravljen na nov položaj. Izgubi se mir, umirjenost. Ko se rodi novi otrok, je potrebno takoj na novo uskladiti, uglasiti vse, saj ima vsak otrok svoje potrebe. Potrebno seje uskladiti s to novo osebo.

image3.jpg

 Oče in mati nista razumela Jezusovih besed. Tako je bilo tudi, ko je Simeon v templju blagoslovil Jezusa: nista razumela njegovih besed. Mati pa je vendarle vse te besede ohranila v srcu. Pred novostjo, ki je ona ne razume, ker Jezus ne nadaljuje tradicije očetov, je začudena, presenečena, kakor vse Izraelovo ljudstvo. A ona sprejema novost, četudi je ne razume. Vstopila je v proces preobrazbe, postaja Jezusova učenka

V družini rastemo, ko se podvržemo drug drugemu, smo v službi drug drugega in bratov in sester.

Veselo in blagoslovljeno nedeljo Svete družine!

Zadnja sprememba ( sobota, 26. december 2015 )
 
Božično voščilo

BOŽIČ: PRIHAJA PRIJATELJ

 

leto_usmiljenja.jpg

 Prišel si kot Prijatelj,

ponižen in obziren, in si mi ponudil svoje prijateljstvo.

Dvignil si me na svojo raven,

ponižal si se na mojo.

Želiš, da bi si bila domača, da bi si zaupala.

Da bi bilo najino prijateljstvo popolno,

me pridružuješ svojemu trpljenju in veselju,

deliš z menoj vse svoje upe, svoje načrte, svoje življenje.

Vabiš me, naj sodelujem s tvojim odrešenjskim delom,

Naj z vsemi močmi delam s teboj.

Želiš, da bi bilo najino prijateljstvo plodno in koristno zame in za druge.

Bog, človekov prijatelj,

Stvarnik, prijatelj stvari,

Sveti, prijatelj grešnikov.

Idealen prijatelj si,

ki nikoli ne odpove v zvestobi.

Daru takega čudovitega prijateljstva bi rad odgovoril,

kot ti upaš in zaslužiš;

vedno bi rad ravnal kot tvoj prijatelj.

(Ignacio Larranaga)

 

Spoštovani!

Hvala vam za vso podporo, pomoč, razumevanje, molitev in ljubezen do nas in Svete Gore.

Naj se v svetem letu usmiljenja mir svete noči in blagoslov Novorojenega

razlijeta tudi na vse dni leta Gospodovega 2016!

Lepo, mirno, sveto praznovanje!

Mir in vse dobro!

Blagoslovljen ter veselja in nežnosti poln praznik Jezusovega rojstva – želimo 

Frančiškovi bratje na Sveti Gori!

Zadnja sprememba ( četrtek, 24. december 2015 )
 
<< Začni < Nazaj 1 2 3 4 5 6 7 8 9 10 Naprej > Konec >>

Rezultati 57 - 64 od 736