OOPS. Your Flash player is missing or outdated.Click here to update your player so you can see this content.
NOVOST!
marijin-kip.gif

V času od 02. novembra do 01. maja je v kapeli prikazanja po sv. maši (17:00) še rožni venec ob 17:45. Sledijo večernice.
Prisrčno vabljeni, da se nam pridružite!
Zadnja sprememba ( sreda, 20. november 2013 )
 
33. nedelja med letom (17.11.2013); Lk 21, 5-19
33.navadna_nedelja_1.jpgUčenci so verjetno z odprtimi usti poslušali Jezusa, ko jim je s krepkimi izrazi napovedoval nenavadne in usodne dogodke: vojske, upore, potrese, lakoto, bolezni, preganjanja, krive preroke in razdejanje templja. Vprašali so, kdaj se bo to zgodilo. Mi bi danes dodali: Zakaj se bo to zgodilo?
Naravnost Jezus ne odgovarja na nobeno od teh vprašanj. Posredno pa odgovarja na obe.
Na prvo odgovarja po zgodovini. Ta nam  dokazuje, da se Jezusova napoved v raznih oblikah in na razne načine vedno znova uresničuje. Odgovor na vprašanje  »zakaj« pa je vključen v Jezusovih navodilih, kako naj se ob vseh napovedanih dogodkih ravnamo.
Eno od navodil se glasi, naj se ne damo premotiti. Tudi takrat ne, ko bodo zapeljivci govorili privlačno in morda celo pobožno, da bi nas premotili in odtrgali od njegove Cerkve. Vse to bo prišlo nad nas zato, da bi se mi utrdili v zvestobi in vztrajnosti.
Naslednje navodilo je, naj nas pred ničemer ne bo strah, ker nam niti las z glave ne bo padel. To napoved moramo prav razumeti.33.navadna_nedelja_2.jpg Vemo namreč, da so mnogim padli z glave ne samo lasje, temveč so padale celo glave. Koliko mučencev je umrlo nasilne smrti! Jezus hoče reči, da se prav nič ne bo zgodilo brez njegovega dopuščenja in da ne bo prav nič propadlo, pa četudi nima večje vrednosti od lasu na glavi. Vse bo varno shranjeno ter pretopljeno v vrednote, ki presegajo tisto, kar je bilo izgubljeno.
 
Še zadnje navodilo, ki je pa že obljuba: S svojo stanovitnostjo si boste pridobili življenje. Jezus nam ne obljublja kamnitih spomenikov sredi trgov in parkov, tudi ne mogočnih zgradb, ki bodo po nas poimenovane. Ne tolaži nas z obljubo, da nas bodo ljudje še dolgo pomnili in nas nosili v srcu. S tem tolaži svet svoje smrtnike.
Jezus obljublja neizmerno več: večno življenje.
To je odgovor na vprašanje, zakaj.
Zadnja sprememba ( nedelja, 17. november 2013 )
 
32. nedelja med letom (10.11.2013)
32_nedelja_med_letom.jpgVprašanje o življenju po smrti je človeka zaposlovalo v vseh časih. Kljub visoki znanosti in moderni tehniki nam vprašanje o smrti tudi danes zastavlja veliko ugank. Tudi v Jezusovem času ni bilo nič drugače. Tudi takrat so krožila različna mnenja in razlage o posmrtnem življenju.
Evangelist Luka nam v evangeliju predstavlja versko ločino saducejev, ki niso priznavali vstajenja po smrti. Opirali so se le na najstarejše razodetje, na petero Mojzesovih knjig, mlajših svetopisemskih knjig, kot so Knjiga modrosti in obe knjigi Makabejcev, v katerih je jasno izpričana vera v vstajenje, pa niso priznavali.
Jezus je bil saducejem trn v peti, zato so mu z zvijačnim vprašanjem, čigava bo sedemkrat poročena žena ob vstajenju, skušali nastaviti zanko in s tem dokazati, da imajo oni prav.
Jezus v svojem odgovoru osvetli dve stvari: način in dejstvo vstajenja. Zmota saducejev je v tem, da sv. pismo nápak razumejo: berejo ga kot hladni razumarji in tako v njem prezrejo tisto, kar je najpomembnejše, Božjo moč. Božjo moč, ki je na začetku iz nič priklicala v bivanje človeka, bo na koncu uresničila tudi njegovo vstajenje. Vstajenje ni delo narave, ampak Božje vsemogočnosti: Bogu je vse mogoče!
Jezus poudarja, da je stanje vstalih od mrtvih duhovno, torej različno od stanja tu na zemlji. Tam kjer ne bo več smrti, zakonska zveza ne bo več potrebna.
Nič od tega, kar je na svetu dobrega, plemenitega, pozitivnega, ne bo ob vstajenju uničeno, ampak bo vse še povzdignjeno na višjo raven in poduhovljeno.    

 
Glavno sporočilo Jezusovega odgovora pa se ne tiče načina vstajenja, temveč dejstva, da vstajenje bo. Jezus saducejem prav iz Mojzesovih knjig dokaže, da Bog ni Bog mrtvih, ampak živih. Če se Bog Mojzesu razodene kot Bog Abrahama, Izaka in Jakoba v času, ko je od smrti teh očakov preteklo že toliko rodov, to pomeni, da Abraham, Izak in Jakob živijo. Bog je živi Bog in njemu vse živi.
Največje in dokončno potrdilo za resničnost vstajenja in neminljivega življenja pa je Jezusovo vstajenje. Sam Božji Sin je za nas umrl in vstal, da bi mi večno živeli.
Poglobimo svojo vero v posmrtno življenje, svoje zemeljsko življenje pa živimo trezno in odgovorno. Prav od kvalitete našega zemeljskega življenja je namreč odvisna naša večnost!
Zadnja sprememba ( sobota, 09. november 2013 )
 
<< Začni < Nazaj 1 2 3 4 5 6 7 8 9 10 Naprej > Konec >>

Rezultati 57 - 64 od 573