OOPS. Your Flash player is missing or outdated.Click here to update your player so you can see this content.
7. navadna nedelja – A – (3 Mz 19,1-2.17-18|Ps 102|1Kor 3,16-23|Mt 5,38-48)

Ljubezen je usmiljena

Jezus ne odneha: vedno globlje nas uvaja v svojo modrost, ki je v njem utelešena in išče utelešenost tudi v našem življenju in medčloveških odnosih.
Od zunanjosti naj prehodimo pot v notranjost, v prepričanje in voljo srca: hoteti dobro, ljubiti, biti usmiljen – tako kot je in to dela Boga v svojem Sinu Jezusu. Bog ima do človeštva vedno načrt ljubezni, v Sinu dobiva polnost in moč. Bog želi, da njegova svetost, ki je ločenost od zla in polnost dobrega v ljubezni, preseva ravnanje njegovega ljudstva. Sovraštvo in maščevalnost sta zlo in jih potrebno držati daleč vstran od življenja. Ljubezen pa je resnično dobro, zato mora biti prisotna v srcu. Sv. Pavel nas v istem duhu spomni, da je človek Božji tempelj in zato more kot tak živeti in delovati iz polnosti ljubezni. Če je po Kristusu Bog v nas, imamo v sebi Njegovo moč in milost.
Človekovo življenje nikoli ni brezosebno; človek je vedno oseba (poudarja evangelij), zato se vedno najde pred Božjo in človeško osebo… Zato nas Jezus obrača v notranjost, v srce, kjer smo najbolj osebe in iz katerega naj vedno iščemo osebo in osebni odnos. To je veliko sporočilo za naš čas, ki bi rad s papirji, virtualno, z zunanjimi zakoni urejal, določal življenje in odnose. Potrebno je iti v srce in imeti srce dobrote in ljubezni, da lahko pravilno živimo osebne odnose.
Popolnost Boga, Njegovega srca, je v usmiljenju, v gledanju s srcem na našo revščino. Bog želi, da imamo tako srce tudi mi, da bi v usmiljeni ljubezni gledali na bližnje. 
7_med_letom.jpg
Prvi odziv, ki ga čutimo do človeka (in Boga) je spoštovanje in veselje nad osebo in dokler ta odziv ohranjamo omogočamo nove možnosti, odpiramo upanje za še bolj pravičen in trden svet in odnos.
Zelo človeško je, da nam je nevšečen, kdor nam oporeka in nasprotuje. A več je evangeljsko zadržanje, ko presežemo antipatijo in iščemo tisto, kar nas združuje.
Zelo človeško je, da branimo svoje stvari, "teritorij", družino in interese. Je pa več evangeljska drža, da se hočemo pogovarjati, soočati, graditi na vzajemni odgovornosti za sporazumevanje. 
Zelo človeško je, da od časa do časa privre iz nas temnejši del nas samih, a je evangeljsko, da pustimo svetlemu delu nas samih, da premaga temnejši del.
Ljubezen, ki jo od nas zahteva Bog, je v tem, da popolnoma spremenimo gledanje:  ne gledati samo NASE (moj JAZ), marveč postaviti v središče D(d)rugega in to navkljub naših omejenosti in ravno v njih.
To ni lahko, človeško gledano nemogoče, toda moremo in moramo se vsak dan znova podajati na to pot in zaupati Gospodu. Kardinal Martini je povedal: "Zdi se mi, da vidim skoraj obupujoč poskus človeka, ki sam v sebi pravi: 'Hočem spolnjevati Postavo, a je močnejša od mene. Takšen je človek – na neki stopnji mora priznati: »Če me Bog ne reši, mi ne bo uspelo, dobra volja ni dovolj.«"
 
Za osebni premislek:
- Pogosto opravičimo mnoga neopravičljiva ravnanja v luči zdrave pameti, a kot verniki se moramo vprašati, kaj misli o tem Gospod? A se v družinskem življenju zadovoljimo le s spoštovanjem, ali pa iščemo tudi (po)polnost v ljubezni?

Zadnja sprememba ( nedelja, 23. februar 2014 )
 
6. navadna nedelja – A – Mt 5,17-37 : Božja modrost
Jezus nas vedno vodi v višjo modrost in pravičnost, saj je pravi Bog in pravi človek. Kdor ga hoče razumeti, se mora torej odpreti Svetemu Duhu, ki ga uči, razsvetljuje, da lahko vstopi v to večno modrost in resnico, da se ji zaupa, jo vzame za absolutno obvezujočo in osrečujočo in postavi pod vprašanj vse človeško znanje, omejeno, krhko, minljivo (pomislimo samo na spremembo mišljenja, ki ga je povzročila pokomunistična, postmoderna doba, doba interneta. V človeški modrosti smo vedno omejeni s človeškostjo, s prostorom, časom, kulturo neke dobe in okolja. Ni vseobsežnosti, občosti.
6_navadna.jpg
Ko kristjan sprejme Božjo modrost in iz nje živi, postaja v resnici luč v tem svetu. Le z vstopom v Božjo modrost, more človek izbirati resnično dobro za vse njegovo življenje in za življenje drugih. Bog nikoli ni zahteval od človeka naj bo brezbožen, podel, slab; tudi nikomur ne pravi, naj greši. To je razlog več, da sledimo učlovečenemu Bogu in njegovi Modrosti. Za vstop v Božjo bližino, v Njegovo kraljestvo, je potrebno živeti v Božji modrosti in presegati človeško mišljenje ter ga ob Božjem spreminjati, spreobračati.
Ravno zato nam Matej prikazuje Jezusa kot novega Mojzesa, ki na gori blagrov uči večno Božjo modrost. Jezus je posrednik med Bogom in človekom in nam daje Postavo ljubezni za novo in večno zavezo. Jezusovo učenje ni nasprotno stari zavezi (desetim Božjim zapovedim), marveč jih presega, dopolnjuje, v polnosti izpolnjuje. Ali Jezusa in njegovo večno modrost sprejmemo ali pa jo zavrnemo: druge poti ni. V življenju in pred Jezusom, večno modrostjo, ni poti minimalizma, nemarnosti, udobja, nezvestobe, mlačnosti, površnosti. Pot v življenje, v odrešenje in polnost življenja je pot korenite, radikalne odločitve za Jezusa, večno Modrost, za življenje v novem (Jezusovem) duhu in v gorečnosti.
V človeku prebiva tudi želja po nasilju. Zato se mora človek truditi, da ne ubija, a to ni dovolj – da bi zgradili pravično družino in družbo, je potrebno, da ustvarjamo pravične, resnične in spoštljive odnose. Takrat svojemu bližnjemu ne moreš reči »tepec«. Še preden zagrešiš dejanje nasilja, poglej vase in očisti svoje srce (najgloblji del tebe, kjer razmišljaš in vrednotiš pred sprejemanjem odločitev) vsakega nasilja, jeze, maščevanja.
Da ne prevaramo osebe, ki jo ljubimo, je temelj za izgradnjo trdne zaveze, odnosa. Vendar pa je ljubezen veliko več kot le to, da ljubljene(ga) ne prevaram. Potrebno je živeti v resnici, iskrenosti do konca in to bolj v dejanjih kot v besedah; biti iskren, skladen s samim seboj in dejstvi, da »da« ostane vedno »da« in »ne« (zoper laž, zlo, prevaro) ostane vedno »ne«, pa naj stane kar hoče. Preverjaj nagibe svojega srca, očiščuj pogled na osebe, nadeni si očala Boga in presojaj v luči zvestega odnosa, kaj je dobro in najboljše zate in za drugega človeka. Tvoje besede ne sme onesnažiti laž, prevara, slabi nameni, manipulacije.
Jezus nam govori torej o spoštovanju življenja, spoštovanju zveze med moškim in žensko, o pravičnosti in resnicoljubnosti.
Vidimo, da Jezus vidi zelo daleč: tudi v naš čas in ga s svojim jasnim naukom prehiteva in presega, da se bomo mi v našem času lahko našli in svobodno in veselo v njem zaživeli.
Jezus nam daje pretresljivo in radikalno novost evangelija. To je Božja modrost, ki je ne sestavlja kopica (nepreglednih) zakonov, zapovedi, ukazov; to je modrost, ki nas uči novega (Božjega) načina življenjskega odnosa do Boga in človeka, ki temelji na svobodni izbiri ljubezni.
 
Za osebni premislek:
- Se nam v našem govorjenju dogaja, da ne »presojamo« o stvareh in osebah, marveč z »dobrohotnostjo« kritiziramo naše bližnje? Ali je res tako težko govoriti o drugih dobro in jih sprejeti takšne, kakršni so?
- Bratsko opominjanje je precej drugačno od obsojanja: kdaj smo resnični bratje, ki pomagajo, in kdaj se postavljamo v vlogo sodnikov? Zakaj eno in zakaj drugo?

Zadnja sprememba ( ponedeljek, 17. februar 2014 )
 
Vabilo za sodelovanje na 9. razstavi velikonočnih pirhov 2014 na Sveti Gori
Spoštovani!

Razstava_pirhov_2010_25.jpg.jpg
Lepo vas vabimo k sodelovanju na 9. razstavo velikonočnih pirhov na Sveti Gori. Odprtje razstave bo na cvetno soboto, 12. aprila 2014, ob 15. uri. Pirhi bodo na ogled do vključno 27. aprila 2014. 
Prosimo vas, da nam izpolnjene prijavnice pošljete najkasneje do 23. marca 2014 na gornji naslov in da velikonočne pirhe dostavite 5.  in 6. aprila 2014. Po tem datumu pirhov ne bomo mogli več sprejemati, ker bo razstava dokončno aranžirana. Tudi letos bo zbirno mesto za Gorenjsko v Frančiškanskem samostanu na Brezjah, in sicer do 30. marca 2014.  Pirhe lahko odpeljete v tednu po 27. aprilu 2014.

Prosimo vas, da sami poskrbite za dekoracijo (embalažo za razstavljene pirhe: košare, stojala, prtički…). Popestrite lahko tudi s tipičnimi oljčnimi šopki, ročno izdelanimi križi, starimi fotografijami in velikonočnimi voščilnicami ter z drugimi predmeti, povezani z veliko nočjo. Tako bomo skupaj ohranjali narodno blago, razvijali ustvarjalnost in se bogatili ob delih drugih ustvarjalcev. Zelo je zaželeno, da so pirhi tudi z velikonočnimi verskimi motivi (na primer: jagnje, itd). K pirhom, poslanim po pošti, priložite načrt dekoracije.

Veselim se vaših lepih izdelkov in se vam za vaše sodelovanje lepo zahvaljujemo. 

Mir in dobro!


p. Pepi Lebreht, ofm
gvardijan na Sveti Gori

Dodatne informacije lahko dobite na tel. št.: (05) 330-40-20  ali GSM 041/388-890 (p. Simon Peter Berlec), ali pa na spletni strani: http://svetagora.si.  
 

Zadnja sprememba ( ponedeljek, 17. februar 2014 )
 
<< Začni < Nazaj 1 2 3 4 5 6 7 8 9 10 Naprej > Konec >>

Rezultati 57 - 64 od 597