OOPS. Your Flash player is missing or outdated.Click here to update your player so you can see this content.
BOŽIČ – C (Lk 2,1-14)

Vesel Božič, vsem!

Slovesni začetek Lk začne z osebami, ki malo štejejo, Zaharija, Elizabeta, deklica iz Nazareta. V tem odlomku pa prihajajo velike osebnosti tistega časa. Cesar Avgust, ki vlada vsej zemlji. Vsi ga gledajo, on razsoja pravičnost. Prinesel je mir, znan Avgustov mir. V njem zremo veličino vladarja tega sveta. So mu kadili, v Izraelu gre to le Bogu, so tudi šteli, tudi to gre samo Bogu. 

Vsak se je šel preštet v svoje mesto. Šteti ljudi, to delajo ljudje. Izvirno v  grščini šteti pomeni dvigniti glavo. To je štetje, štetje ljudi mojega ljudstva. Ko veliki tega sveta štejejo ljudi, ljudje spuščajo svoje glave. Ko pa prešteva Bog, jo dvignejo. Bogu gre za to, da nobeden od njegovega ljudstva ne bi manjkal. Veliko štejemo v Božjih očeh, prejeli smo dostojanstvo sinov, hčera.. Dvigni glavo, imaš dostojanstvo, pripadaš le Bogu in ti ga nihče ne more oteti. Ljudje štejejo, da bi vladali nad ljudmi. V Jezusovem rojstvu pa Bog začenja novo štetje, v novem kraljestvu, kjer ne vlada, gospoduje nad tabo, marveč ti Bog daje svobodo, te ljubi.

V Raz 7 beremo: »…konec zgodovine: angel pride in nagradi tiste, ki so bili služabniki drugih in niso gospodovali nad drugimi. To je zgodovina, ki bo ostala. Božja zgodovina in zgodovina tistih, ki so gradili Božjo zgodovino in se začenja z Novorojenim.

Sedaj pride Jožef iz Nazareta in njegova noseča žena Marija. Malo pomenita v tistem svetu, po vrednotah tega sveta. Končno pride otrok, ki je še manj vreden po kriterijih tega sveta. To so stopnje velikosti v tem svetu; v Božjem kraljestvu pa se vrednostna lestvica obrne na glavo: Otrok, ki se je ponižal, je najvišje. 

 Običajno rečemo in mislimo, da Jožef in Marija nista našla hiše, prenočišča. Evangelij pravi le o votlini, kjer je Jezus bil rojen, blizu Betlehema, v jaslih. Lk zanima le, da je Marija rodila Božjega Prvorojenega Sina. Zakaj prvorojeni? Prvorojeni so tisti, ki so posvečeni Gospodu. Posvečeno je tisto, kar uporabljamo le za čaščenje, za kult. Dati nekoga Gospodu, da se popolnoma izroči uresničevanju načrta, ki ga ima zanj Bog. Marija ga posvečuje Gospodu. POSVEČENJE SINOV: kaj to pomeni? Marija je zgled za vse mame. Otrok ni njen, zaupan ji je, Bog ima z njim načrt. Vsaka mama naj otroka posveti Gospodu, da bo uresničil načrt, ki ga ima Bog z njim. Sin je zaupan Bogu, Božjemu načrtu. Ne gre za to, da naj otroci uresničijo naše sanje, marveč Božji načrt.

jaslice_solkan.jpg

(Jaslice v župniji Solkan)

Lk poudarja še druge podrobnosti: v jaslih… Prvi glas otroka je jok, tudi pri tem otroku je tako. Kaj nam hoče Lk povedati? Ni rojen SUPERČLOVEK. Rojen je človek, kot smo mi. Privzel je popolnoma naše človeško stanje, vključno s smrtjo. Je pravi človek, iz ljubezni do nas se je razdal v smrt na križu. Prevzel je našo umrljivost, to je znamenje ljubezni, ki jo ima Bog do človeka. Zato je lepo biti človek, postal je eden od nas. Tega ne govori nobena druga religija.

Marija ga da v jasli: Prerok Izaija na začetku svoje knjige ugotavlja – Izrael ne prepozna svojega Gospodarja, vol in osel pa ga prepoznata. To nas spominja: naj v jaslih prepoznamo našega Gospoda(rja). V njem vidimo resnični Božji obraz, uresničenega človeka, ki bo iz vsega svojega življenja naredil dar ljubezni. On hrani naše življenje, potrebuje našo ljubezen. Kot živali, naj mi prepoznamo danes svojega Stvarnika, Boga, ki se nam daje v hrani, da se z njim hranimo in tako postajamo Božji sinovi, ko se hranimo s Kristusom, ki je Božja modrost.

Gostišče: Izraelci so zelo gostoljubni, tudi takrat so bili gostoljubni do noseče Marije in Jožefa. Iz grške izvirne besede je razvidno, da gostišče pomeni sobo hiše, kjer sta bila sprejeta, na koncu te sobe pa je votlina. To je intimen, rezerviran prostor v jaslih. V tem otroku je Božja modrost, ki lahko hrani vse naše življenje. To je razglasitev Božje ljubezen za nas. Naj mu damo vse svoje življenje, da bo Božje kraljestvo in ne kraljestvo tega sveta uresničeno in živeto. Postal sem eden izmed vas. Glejte, kakšen sem. Če iščete močnega Boga, to nisem jaz. Pazite na to. Sem krhek Bog, ki potrebuje nežnost mame. Ali me sprejmeš majhnega, krhkega? To sem jaz. Ni sem vsemogočni Bog, sem slaboten. Ne rešujem čudežno, posvoji mojo modrost in po njej živi. Sem le tisti, ki ljubi in ljubi, ki dela dobro in nikogar ne kaznuje, nisem hudoben. Tudi ko bom zrastel, ko bom velik, bom isti. Ne bom se maščeval, se razkazoval s svojo močjo. Bog bo ostal vedno v tem razodetju iste ljubezni, majhnosti…

Ti je všeč ali ni všeč: Bog se je razodel tako! Lahko ga sprejmemo, ali zavrnemo. Takšen On je.

Drugi del evangelija: sedaj pridejo na vrsto pastirci: za nas so danes simpatični, dobri, še zlasti kot figure v jaslicah. V tistem času so bili ravno drugače sprejeti. Imeli so jih za izvržek, za pse kulture, za tatove, imeli so jih za gnus naroda. Imeli so jih za velike javne grešnike. Imeli so grdo življenje, niso smeli vstopiti v tempelj. Bili so nasilni, takšne kot so živeli. Ti pastirji pazijo na svojo čredo. 

bozic.jpg

 Mesija očisti vse, ki so umazani, ki so izgubljeni na poljih tega sveta. To so osebe, ki živijo v noči: njihova revščina, nečistost. Sedaj prihaja luč. To je noč starega sveta, strahu, veliko teme. Pastirjev ni strah, prihaja slava Mesija. Angeli pridejo k njim, jim prinesejo Luč. Kako da niso mrtvi od moči luči?! Ko so tako daleč od Boga?! Bilo jih je strah velike groze. Angel pravi: Ne bojte se! Prinašam vam oznanilo velikega veselja. Razsvetljeni so z lučjo brezpogojne Božje ljubezni. Ne kaznuje jih, daje se jim kot brezpogojna ljubezen.

Kristus Odrešenik je rojen: Obrnejo obraze k temu otroku, ki je tak, kot so vsi otroci. Tu ni čudežev. To je pot, ki naj jo vsi prehodimo z vsemi zankami in ugankami našega življenja. 

Tukaj so nebeške vojske, ne Avgustove. Slavo Boga in ljudem, ki jih Bog ljubi. Bog vse ljubi, ne le tiste z dobro voljo. In najbolj ljubi tiste, ki so zadnji na tej zemlji, ki so jih ljudje zavrgli, porinili na rob. Ljubezen se je izlila iz nebes na zemljo, vse do teh zadnjih. 

To je oznanilo brezpogojne ljubezni, ki jo ima Bog za človeštvo… Vesel in blagoslovljen božič!

Zadnja sprememba ( četrtek, 24. december 2015 )
 
4. adventna nedelja – 20. 12. 2015 – C (Lk 1,39-45)

Marija gre z veliko prijaznostjo k svoji sestrični Elizabeti. Marija hoče takoj in hitro pomagati svoji noseči sorodnici. Obisk Elizabeti, njeni hiši, srečanje z njo. Besedilo nosi veliko sporočil.

Prvo sporočilo: s stavki, ki so potegnjene iz SZ, se pogovarjata Marija in Elizabeta. A sta dve strokovnjakinji za Biblijo? Ne! Evangelist nam hoče tukaj posredovati za naše življenje pomembno sporočilo in to za danes. 

4_adventna.jpg

  Tiste dni se nanašajo na oznanjenje Mariji po ustih Gabriela: Nad te bo prišel Sveti Duh in moč Najvišjega, njegova senca. Senca, ki pokriva SKRINJO ZAVEZE v puščavi, ko Izrael hodi skozi puščavo v obljubljeno deželo. To pomeni Gospodovo navzočnost. V skrinji sta tabli Božjih zapovedi, Bog je tam navzoč. Marija je resnična SKRINJA ZAVEZE, v njej (v njenem telesu) je resnično navzoč Božji Sin, Božja Beseda.

Kaj naredi Marija, ko dobi oznanila, da je v njej navzoč Gospod, Beseda, ki jo je sprejela? Takoj, hitro gre na pot. Po njima se uresničujejo Božje obljube. Z vsem navdušenjem, gorečnostjo gre, da prinese oznanilo veselja njej, ki pričakujejo uresničenje obljub.

Luka je to napisal za svoje krščanske skupnosti, ki so sprejele oznanilo Božje besedo: sprejeli ste Besedo, sedaj to besedo veselja in odrešenja hitro prenesite drugim. V vas poganja, ponesite jo naprej, kot Marija, takoj, hitro!

Pojdi v hribovito pokrajino: lep kraj blizu Jeruzalema. A sporočilo je drugje. Marija gre proti hriboviti pokrajini. Ko David zmaga nad Filistejci, vzame skrinjo zaveze in jo odnese v sveti kraj v Jeruzalemu, kjer bo zgrajen tempelj. Kamor je prišla skrinja zaveze, je prišel Gospodov blagoslov, obilnost vsega dobrega. Marija je torej (še enkrat poudarjeno) skrinja zaveze, ki gre na goro v Jeruzalemu. 

Povzpela se je v hišo Zaharije (Zaharija = Gospod je podaril). Bog ne pozabi dane obljube. Zaharijeva hiša predstavlja ljudstvo, ki je vztrajalo v veri. Marija pozdravi Elizabeto, kot da pozablja Zaharija, hoče povedati, da naj Elizabeta sprejme NOVOST uresničenja obljub (zato je Zaharijeva hiša v ozadju, presežena, uresničena njihovo pričakovanje). Marijin pozdrav Elizabeti je le šalom (mir), ki kaže na zbir vseh blagoslovov, dobrot, dobrin Gospoda. Za vse bo mri. Tako je v Ps 72 napovedano: V njegovih dneh bo cvetela pravičnost in obilje miru… Luna ne bo več ugasnila, ko bo prišel Mesija. Bo knez miru. Iz Efraima bo odstranil vojno… Ko Marija izreče pozdrav šalom, ni navaden pozdrav, je slovesno oznanilo, da je svet končno prišel po Jezusu do kraljestva miru, ki so ga preroki oznanjali. Tako smo danes Jezusovi učenci poslani, da oznanjamo mir hišam. To oznanila nosi v sebi Božjega Sina, kot ga nosi Marija. V cel svet moramo priti Kristusovi učenci, da oznanjamo mir, da bo Kristus in njegovo sporočilo po učencih sprejeto. Kristusov učenec nosi le mir in je tudi on kot Marija skrinja zaveze.

Otrok v Elizabeti skoči od veselja: še en namig na skrinjo zavezo, eksplozija veselja, kot je David plesal pred skrinjo zavezo. Njegova žena ga je zaradi tega prezirala. Kamor pride to oznanilo o miru, tam je potrebno začeti praznovati, plesati. Če učenec ne prinaša veselja, miru, pomeni, da ne nosi Mesija. Marija ga nosi, zato je praznik, je veselje. Sprejeti Gospoda, ki prihaja, pomeni odpreti vrata resničnemu veselju. Evangelij prinaša veselje, ga ne jemlje.

Blagoslovljen je sad tvojega telesa: blagoslavljati pomeni spoznati rodovitnost, blagoslov da rodovitnost. Če smo zvesti Gospodovim beseda, to da rodovitnost: V SZ sta le dve ženi tako pozdravljeni: Jaela in Judita. Luka hoče uporabiti SZ prizor, da bi razumeli, kaj je se je zgodilo Marijo, ki je vstopila v hišo, ki pričakuje Mesija. Marija je še bolj blagoslovljena, saj nobena ni tako kot on nosila življenje. Ona nosi v sebi kal NOVEGA VEČNEGA ŽIVLJENJA, ne biološkega življenja, ki ga dobimo s spočetjem na zemlji. 

Mati mojega Gospoda je prišla k meni – to je beseda Davida: Kako da je prišla k meni skrinja zaveze? Marija nosi v sebi Božjega Sina. David je takrat imel politični motiv, saj je tempelj pomeni edinost, zedinjenje naroda po eni veri. Postane središče edinosti. To je sporočilo za nas. Skrinja zaveze je nosilka SPRAVE. Učenec Jezusa nosi v sebi kal sprave, to, kar nosi pogovor, dialog in rojeva mir in veselje. Moramo nositi mir in spravo na tem svetu: takrat smo resnično kristjani v tem svetu, sicer ne prinašamo skrinje zaveze.

Zopet praznik in ples: Blagor ji, ki je verovala na spolnitev Božjih obljub. To je prvi blagor pri Lk. Ta blagor se ne naša le na Marijo, marveč na vse, ki verujejo Besedi, kot Marija. To so čestitke vsem, ki verujemo.

Marija naredi Gospoda velikega. Razumela je, da Gospod ni majhne, ni po naših merah, je nad našimi kriteriji, občutki, mišljenji. Je radodaren do vseh, tudi slabih. Bog ni majhen, kot smo mi majhni, ni človeški, je Božji. Brezmejna Božja ljubezen – Marija jo je izkusila in jo slavi. 1 Jn 3: Bog je večji od vašega srca. To je Marija, ki odkriva veličino Boga in ostaja pred njim ponižna. Bog je naredil Marijo veliko po svoji Ljubezni. Bog dela velike stvari z njegovo ljubeznijo, zato jo bodo vsi rodovi imeli za veliko in bodo veliki. 

Kot Marija, tako lahko tudi mi dopustimo, da Božji Sin v nas poganja rodovitnost življenja.

Blagoslovljeno nedeljo in pripravo na božič!

Zadnja sprememba ( sobota, 19. december 2015 )
 
3. adventna nedelja – 06. 12. 2015 – C (Lk 3,10-18) – Gaudete (veselite se)

 To je nedelja, praznik veselja. Zopet je pred nami osebnost Janeza Krstnika – videz je ravno drugi, nič ni čutiti o veselju, vsaj na prvi pogled ne. Že prejšnjo nedeljo je oznanjal spreobrnjenje. Potem je grozil, da so osebe, gadja zalega. Trda govorica. To so vse negativne sile, ki škodijo človeku, ga postavljajo v nevarnost. Govori tudi o ognju. Počasi bomo odkrili, da je to vendarle besedilo veselja in upanje.

image1-2.jpg

Božja jeza se nikoli ne znese nad svoje ljubljene otroke, marveč le na tiste negativne sile, ki jih uničujejo in so v njihovih srcih. Te sile morajo izginiti. V sebi imamo kače, v naših srcih, in ne želimo, da se nas Božje besede preveč dotaknejo. Vedno imamo kakšen zakaj, kako, ne sedaj… Za božič prihaja Jezus, da nas osvobodi v naših srcih in skupnost, družbo, v kateri živimo. Pomembno je, da vase spustimo Jezusa, da nas osvobodi.

Danes stopa pred nas torej Janez Krstnik in pravi, da moramo roditi sadove vredne spreobrnjenja (metanoia – sprememba miselnosti), konkretne sadove obnašanja v življenju. V čem je spreobrnjenje? V katero smer gremo? Katero velikost, veličino, višino iščemo v življenju? Smo razpoloženi, da spremenimo naše življenjske načrte, našo miselnost v skladu s tem, kar pravi Jezus Kristus? Če tega ni, Jezus ne bo mogel vstopiti v naše življenje, skupnost. Vse bo, kot je bilo prej, če tu ni spremembe?

Danes nam Jn Krstnik pove, v čem je spreobrnjenje življenja, miselnosti, ki se zgodi, ko vstopi v življenje Jezus in njegov evangelij. To nam govori skozi tri skupine ljudi, ki si postavljajo isto vprašanje kot mi v tem adventnem času: »Kaj moramo narediti

image2.jpg

 Množica sprašuje Jn Kristnika, kaj naredi, da bo Jezus vstopil v njihov življenje. Odgovarja konkretno! Razdeli svojo obleko in hrano s potrebnim, ubogim. Če tega ni, če ni konkretno v delitvi dobrin, je naše spreobrnjenje umetno, ni resnično. Bo le zunanji praznik brez spremembe v življenju, brez doživetja Boga v našem življenju. Kdor krade, naj ne krade več… je govora na drugih mestih: to je moralno spreobrnjenje od greha. A tukaj je malo drugače. Govori se o grehu OPUSTITVE, od tega greha se je potrebno spreobrniti. Če ne naredimo dobrega, ki bi ga lahko naredili. Nismo občutljivi za dobro, za zahtevnost po dobrem, ki ga naj storimo (prim. Jak 4: Kdor ne naredi dobrega, ki bi ga lahko, greši; se je potrebno tega spovedati; 1 Jn 4: Če ne deli in ne vidi brata v potrebi, kako naj bo Božja ljubezen v njem? Ljubimo ne z besedo, marveč z deli in v resnici…) Jn Krstnik ne zahteva, da se umaknejo v puščavo, kot se je on; vabi, da ustvarijo novo skupnost, družbo, kjer se ne misli le nase, na svoje interese. V taki družbi ne vlada Božje kraljestvo in njegova pravičnost. Nismo šefi ničesar, smo gostje v stvarstvu, ne grabiti zase, le tisto, kar potrebuješ… Čutiti za tiste, ki imajo, so obdarovani z manj. Vsi imamo istega skupnega Očeta, smo torej bratje med seboj, odgovorni drug za drugega. Če sem v obilju, nekdo pa nima, kje prebivati – ni pošteno ostati do njega neprizadet. Deliti s tistim, ki potrebuje, to dela človeški svet, humani svet. Delitev viška, nepotrebnega. Če se to ne dogaja, Kristus v to srce in družbo še ni prišel. Še naprej vztraja stari svet s staro pravičnostjo, brez Božjega kraljestva ljubezni, ki deli. Smo tujci in romarji na tem svetu – to nas dela odgovorne do tistih, ki so pred nami, delitev z njimi (prim. 1 Tim 6: Ničesar nismo prinesli na ta svet in ničesar ne bomo odnesli…) Ne kopičiti dobrin!!! Poželjivost denarja je vir vsakega zla, pravi tudi 1 Tim 4. V takem duhu ni mogoče izgraditi veselega, srečnega življenja. Nasmeh v obrazu našega brata je vir veselja.

Spreobrnjenje k ljubezni je spreobrnjenje v nov stil življenja, v katerem preživljamo svoje dneve. To pomeni dati življenju razsežnost LJUBEZNI, PRAVIČNOSTI, RESNIČNOSTI, SVETOSTI, USMILJENJA, MIRU, SPRAVE, MILOŠČINE, DELITVE v vsem in z vsemi. Če ne začnemo s takim preprostim spreobrnjenjem k ljubezni, pa čeprav bomo »jutri« prejeli vso moč Svetega Duha, bo srce ostalo trdo kot kamen in naš duh, naša misel(nost) trda kot železo. Oči bodo kot glina in z njimi ne bomo nikoli mogli videti drugega kot osebo, ki naj bi jo ljubili.

Sedaj cestninarji, ki pobirajo davke in kradejo zase, nabirajo zase poleg tega, kar oddajajo oblastem. Jn Krstnik jim ne rečen, naj spremenijo svoj poklic. Ta poklic je pomemben za ohranjanje reda in življenja družbe. Gre za KORUPCIJO. Tak svet moramo spremeniti v svet pravičnosti. Ne zahtevajte nič več, kot je določeno. Cerkev mora pričati za poštenost v odnosu do denarja, dobrin. Takrat je novi svet mogoč. Vstopiti mora Kristus.

Vojaki – kaj naj mi naredimo? Ne izsiljujte, ne delajte zelo slabo nekomu zaradi denarja. Ne ustrahujte ljudi in bodite zadovoljni s svojimi plačami. Ni čas vojne. Zagotavljate red v družbi. Bodite zadovoljni s svojimi plačami. Orožja ne uporabljajte za to, da bi ljudi izsiljevali s silo, da zasežete njihove stvari, ker so pred vami slabotni, brez moči. Gre za vse tiste, ki imajo moč v odnosu do slabotnih: to je lahko socialni položaj, s silo si pridobiti, kar bi rad, zato ker si močan. Takrat smo vojaki. Katero spremembo moramo narediti, v naših družinah? Ne iskati kdo je močnejši, kdo je šef v družini? 

Zaključek evangelija: Jn Krstnik: v vetru pleve odpade, se ga vrže v ogenj. Za ogenj gre. Mesija bo zažgal slabe ljudi. Ne, tega evangelij ne govori. A Jn Krstnik govori o besedah tolažbe, daje veselo novico ljudem. To je evangelij za ljudi, kar govori Jn Krstnik ljudem. Pleve niso ljudje, je slabo, ki je v vsakem človek in bo odstranjeno, odvejano, vsa umazanija v srcu človeka bo odstavljena. Božji dih, Duh – Binkošti bo odnesel pleve v našem srcu, v naših hišah, v naših družinah, v skupini mladih ljudi, iz vseh načrtov, ki niso evangeljski. Božja beseda bo vse počistila, vso umazanijo v naših družbah. To je beseda upanja. Vsa nasprotovanja, vse nasilje – bo odstranjeno iz nas in sveta. To se ne bo spremenil takoj, naenkrat, marveč počasi, če se bomo pustili Kristusu in njegovi Besedi, da počasi vstopa v nas, bo v nas in ob nas, skupaj z drugimi, nastajal nov svet.

Zadnja sprememba ( sobota, 12. december 2015 )
 
<< Začni < Nazaj 1 2 3 4 5 6 7 8 9 10 Naprej > Konec >>

Rezultati 49 - 56 od 725