OOPS. Your Flash player is missing or outdated.Click here to update your player so you can see this content.
26. nedelja med letom

Notranjost in zunanjost


26_med_letom.jpg
Vsi imamo svojo notranjost in zunanjost, tudi ti in jaz. In to je ključ do božje besede to nedeljo.
Naša notranjost je tisti del, ki se odkrije, kadar sedimo v tišini ob spokojnem jezeru, ob pogledu na brsteče drevo ali kadar srečamo ljubljenega prijatelja. V tej globoki notranjosti se lahko naša čustva in misli popolnoma razživijo, lahko so vesela ali žalostna kolikor le hočejo.
Naša zunanjost je to, kar vidijo ljudje, ki imajo opraviti z nami čez dan. Lahko ste videti odločni, šaljivi, grozeči, lahko kar vabite k pogovarjanju – neskončna je vrsta teh zunanjih videzov. Sami pri sebi pa veste, da se skušate nekako prebiti skozi ta dan in ne želite, da bi to videli tudi drugi.

Božji Duh si je izbral za prebivališče našo notranjost. Ne zato, ker bi bilo z zunanjostjo kaj narobe, ampak zato, ker je globoko v tvoji notranjosti kraj, ki je narejen po božji podobi in je spokojno odprt za druge. To je kraj, ki si želi sprejemati ljubezen od drugih ljudi. V tem je podoben Bogu.
Zunanjost se včasih prebija skozi viharje in lahko tudi prevpije našo notranjost. »Hočem jesti,« vpije pogosto. »Hočem se maščevati. Siten sem. Samo tri ure sem spal. Dajte mi mir. Dajte, da bom užival. Dajte mi zmagoslavje. Dajte mi vse, kar si poželim!«

Lepo, toda kaj bo, če se naši zunanjosti vse te zahteve uresničijo? Če si v resnici pridobi ves svet, izgubi pa svoj resnični jaz?

 
V evangeliju se Jezus razjezi nad tistimi, ki zavajajo ljudi stran od notranjega Duha. Ostre so njegove besede v zvezi z otroki: »Kdor pohujša enega od teh malih, ki verujejo vame, bi bilo bolje zanj, da bi mu obesili mlinski kamen na vrat in ga vrgli v morje.« Obratno pa je Jezus naklonjen tistim, ki uporabljajo njegovo ime in njegovega Duha, da storijo kaj dobrega. Tudi Mojzes v današnjem prvem berilu je ravno tak.

Drugo današnje berilo nam pove to zelo naravnost. Ravno tako kot v 12. poglavju Lukovega evangelija slišimo tudi tu: Zgradil si si še eno kaščo, da boš lahko vanjo spravil svoje bogastvo. Toda to noč bo Bog zahteval tvojo dušo od tebe. In kaj boš vzel s seboj? Svoje bogastvo? Ne. Svoj lepi videz? Ne. Tvoj jaz je vse, kar te lahko spremlja, ko umreš. V tem notranjem jazu prebiva Bog. To je spokojno središče tvojega bitja.

Ali se resnično nočeš pobrigati za ta najvažnejši del sebe sedaj, ko imaš še nekaj časa, da ga poiščeš? Ponudi svoji notranjosti kakšno priložnost, kot nam svetuje Jezus. Ponudi žejnemu kozarec vode. Bodi pozoren na Svetega Duha v drugih in jih spoštuj, čeprav ti niso všeč. Morda se bo tvoja duša, tvoja notranjost tako umirila in našla življenje.

Zunanjost in notranjost. Prvo lahko preveč pritegnejo ničeve stvari brez vrednosti. Če pa prisluhnemo  duši v svoji notranjosti, kjer prebiva Sveti Duh, bomo prišli v svoj pravi dom pred obličje tistega Enega in tistih, ki nas ljubijo.

Zadnja sprememba ( sobota, 26. september 2015 )
 
25. nedelja med letom

Otročje obnašanje 


25_med_letom1.jpg
Današnje prvo berilo (Mdr 2, 12.17-20) je temačno in zelo resnobno, kot kak gangsterski film. Sledi pa mu komedija.
To besedilo nam ponuja redko priložnost, da lahko od znotraj vidimo, kako delujejo spletkarski značaji. Poglejte si tega »pravičnega«, pravijo. Misli si, kako čudovit je, očita nam grehe zoper postavo. No, pa preizkusimo, koliko je vredno to njegovo dobro mnenje o samem sebi. Poglejmo, kako bo prenesel sramotitev in mučenje, kako bo počasna smrt vplivala na nekoga, ki naj bi bil tako blag in potrpežljiv. Tu gre za kruto, brezobzirno politiko (znebiti se nekoga, ki nasprotuje naši oblasti), pa tudi za človeško zlobo, ob kateri nam zastane dih.

Norčevanje: »Krasno, če pravi, da je tako čudovit, če je Bog na njegovi strani, bo gotovo prestal naš preizkus. Mi le izvajamo 'zanimiv eksperiment'.«
Prevod: Na napačni strani je, kar ubijmo ga.
Krutost: »Misli si, kako svetniški je. Mučili ga bomo, zasramovali in pahnili v sramotno smrt. Pri tem gre le za logično raziskavo, da bomo videli, kako se bo odzval.«
Prevod: Svetost je le pretvarjanje, način, s katerim ljudje dosežejo, kar hočejo. No, mi ga hočemo mrtvega.
Samoprevara:  »Kaj nam je sploh treba Boga in vse te krame (preglejte le nekaj TV programov in internetnih strani, če se hočete prepričati, kako brez veze je Bog). Naše življenje temelji na stvarnosti.«
Prevod: Pomembnejši smo od Boga in od Božjega služabnika. Egoizem vedno zmaga.
To zadnje je uničujoče, kajti nihče ne more postati resnično in svobodno človek, če ne postavi Boga na prvo mesto in vse drugo vrednoti v odnosu do njegove ljubezni. Poudarjam »vse drugo«  – tudi oblast, tudi bogastvo, tudi prijateljstvo.

Zdaj pa evangelij (Mr 9,30-37). Če ste prebirali ta razmišljanja zadnja dva tedna, potem veste, da je Jezus močno prizadel svoje učence, ko jim je pokazal, da je on tisti »pravični« iz prvega berila. Če je tako, »se bo zanj Bog zavzel in ga rešil iz roke nasprotnikov«, obljublja prvo berilo.
Jezus odgovarja, da bo Božji Sin dejansko obsojen na sramotno mučenje in bo umorjen. Videti bo, kot da Bogu resnično ni nič mar.

Temu pa takoj sledi komedija. Za Jezusovim hrbtom, toliko da jih ni slišal, so se učenci začeli prepirati o tem, kdo izmed njih bo največji! Videti je kot pantomima, ki uprizarja egoizem, lepo prikazan v prvem berilu. Jezus jim je ravno povedal najintimnejši dogodek svojega življenja, učenci pa so se začeli puliti za najboljšo igračko, kot otroci.

25_med_letom2.jpg
Jezusov odgovor pomeni naslednje: Zdaj vidite, kaj se pravi biti otrok. Kadar so otroci najbolj otroci, resnično ljubijo svojo 
mamo in očka. V mnogih stvareh pa so popolnoma nemočni – zato se tepejo za stvari, saj mislijo, da bodo le tako preživeli. Vendar ko izgovarjajo besede »Rad/a te imam!«, je to zelo zares, kolikor jim le dopuščajo njihova srčeca.
Jaz bom pa naredil tako, pravi Jezus. Svojemu Očetu bom rekel »Rad te imam!« To bom storil s tem, da se bom predal sramotenju in ponižujoči smrti, ker ljubim Boga nad vse.

Pa tudi svet ljubim, vse, kar je na njem.

In tudi tebe ljubim s polnostjo in toploto in velikodušnostjo Božje ljubezni, ki nikdar ne mine.

Zadnja sprememba ( sobota, 19. september 2015 )
 
24. nedelja med letom, 13.9.2015

Začel jih je učiti 


V človeku obstajajo različne ravni. Dom Bede Griffith je takole zapisal:
Največ časa, ko smo budni, preživimo na površini svojega bitja, v stiku z raznimi rečmi, ki jih zaznavamo s svojimi čuti. … Onstran tega, onstran vseh misli in občutkov in predstav pa obstaja notranje svetišče, kamor komaj kdaj vstopimo. To je področje ali jedro duše, kjer so zakoreninjene vse naše sposobnosti, in to je resnično središče našega bitja. Ravno tu je duša vedno v neposrednem stiku z Bogom.
Vse duhovne vaje, bogoslužja in molitve so poskusi, kako doseči ta spokojni kraj.

Jezus je bil popoln človek, zato je gotovo imel tudi to »središče« svojega bitja, kot ga imamo vsi. Gotovo se je postopoma začel zavedati, kdo pravzaprav je: nekdo, ki ni le odprt za neposreden stik z Bogom, tako kot mi, ampak v popolni enosti s svojim Abba, Očetom, na najgloblji ravni.
Zato se je gotovo moral učiti svoje človeškosti/božjosti. Prav tako se je zavedal, koliko so se morali učenci naučiti o njem, polagoma, po drobcih. In tako je postal njihov učitelj.

Če razumete vsaj nekaj od gornjega, se lahko lotite beril in evangelija današnje nedelje. Začnite s »trpečim služabnikom« iz prvega berila (Iz 50,5-9). Videti je, da ta služabnik kot Jezusova predpodoba niha med popolnim sprejetjem  trpljenja na eni strani in med tem, da bi se trpljenju uprl ali izognil, na drugi strani. Da nam čutiti, da globoko v nem prebiva Bog, pa se vendar mora boriti, če hoče »narediti svoj obraz kakor kremen« pred smrtnim bojem ljubezni.
 
24_navadna.jpg
V evangeliju (Mr 8,27-35) skuša Jezus pomagati apostolom, da bodo dojeli in sprejeli stvarnost: Božji Sin mora za svoje ljudstvo prestati trpljenje. Bili so šele na začetku učenja, zato se apostolom ni zdelo čudno, če so nekateri ljudje gledali na Jezusa kot na igralca, ali da se je vrnil kateri od velikih junakov njihove zgodovine. Mojzes, Elija, Janez Krstnik. Lahko je bil prav ta! Jezus pa hoče ugotoviti, ali so že pripravljeni za globljo resnico o njem. Zato jih vpraša: »Kaj pa vi pravite, kdo sem?«
Vsaj Peter je videti pripravljen, odgovori mu: »Ti si Mesija, Kristus.«
Zelo dobro, si morda misli učitelj Jezus. Prišli so že do druge stopnje učenja. Zdaj je čas, da jim pove vso resnico, »… da bo Sin človekov moral veliko pretrpeti, da ga bodo starešine, véliki duhovniki in pismouki zavrgli in umorili in da bo po treh dneh vstal.«
Spet se oglasi Peter v imenu vseh, toda zdaj začne Kristusa »grajati«. Kot da mu je zmanjkalo tal pod nogami, ga začne nagovarjati v tiste plitvosti, s katerimi je Jezusa že satan skušal v pustinji: Napravi, kar ti najbolj »paše«, pobrigaj se za svoj položaj! Naj te mi zavarujemo!
Zato ga Jezus napodi kot »satana«.

Še nekaj časa bo treba, da bodo to stvarnost doumeli apostoli, pa tudi jaz in vi. Razbežali se bodo, ko bo moral Kristus »veliko pretrpeti … in biti umorjen«  – razen žena in apostola Janeza.
Res je težko razumeti ljubezen, ki nekoga vodi v smrt. Skrito je tam globoko »onstran vseh misli in občutkov in predstav«. Toda Jezus nas uči ravno to.

Na kateri stopnji učenja ste?
Zadnja sprememba ( sobota, 12. september 2015 )
 
<< Začni < Nazaj 1 2 3 4 5 6 7 8 9 10 Naprej > Konec >>

Rezultati 49 - 56 od 706