OOPS. Your Flash player is missing or outdated.Click here to update your player so you can see this content.
3.adventna nedelja

3. ADVETNA NEDELJA: ALI SI TI TISTI, KI MORA PRITI? – 15. 12. 2013

(Iz 35,1-6a.10); Jak 5,7-10; Mt 11,2-11)

 
3.adventna.jpgDobro se spominjam žene, zdravnice srednjih let. Nisem vedel, da je njeno pismo zadnje, čeprav se je iz vsebine vedelo, da se dobro zaveda, kako resna je njena bolezen. V njem piše, da se je osredotočila na bistveno – na svojega moža, na otroke in na najbližje. Naredila je nekakšen »obračun« svojega življenja. Zunanjost ni bila več pomembna. Ko se človek znajde v stiski, ko je postavljen »pred zid«, si mora odgovoriti, kaj je bistveno v njegovem življenju.
Podobno stisko doživlja Janez Krstnik v današnjem evangeliju. Okrog sebe nima učencev in ljudje se več ne zatekajo k njemu, ampak je zaprt v ječi. Ve, da ne more pričakovati nič dobrega. Krstnik je oznanjal Odrešenika, mu pripravljal pot, sedaj pa ga v ječi mučijo bistvena vprašanja. Zato si postavlja temeljno vprašanje: je ta »ki mora priti« (Mt 11,3), pravi?
Podobne trenutke krize poznamo tudi iz življenja svetnikov, ko so doživljali skušnjave o smislu življenja ali svoje v raznih življenjskih preizkušnjah, se pravi o bistvenih stvareh človeškega življenja. Svetnike in nas je mučila skušnjava, da naše delo nima pravega pomena, pogosto se nam je zdelo, da se nam Bog ne odziva. Spoznali smo temno noč Božje odsotnosti in puščavo njegovega molka. Vendar velja, da bo moral vsakdo, kdor se odpravi na pot za Gospodom, vedno pričakovati kakšno presenečenje. Bog ne bo tak, kakršnega mi pričakujemo, zato Boga srečamo samo v ponižni veri, in se mu prepustimo, da se nam bliža po poteh, ki si jih ne moremo niti zamišljati.

 
3.adventna_2.jpgJanez Krstnik je največji »med rojenimi od žena« (11), pravi sam Jezus. Zakaj? Tudi zato, ker postavlja vprašanje: »Ali si ti tisti, ki mora priti, ali naj čakamo drugega« (3). Ne želi si ustvariti svoje podobe Boga in ne želi si izoblikovati svojega malika, ampak ostaja odprt. Poslušen je Drugemu. Prav njegova izkušnja nam pove, da Boga ni mogoče opisati ali »ujeti« v naš miselni koncept, ampak se vedno »izmuzne« našim opisom. Bog je večji od našega koncepta in neskončno presega našo misel.
Janez v ječi doživi preizkušnjo vere, ki ga prečisti ter ga še bolj približa bistvu Boga. To bistvo nam razodenejo besede, ki jih Jezus želi  sporočiti Krstniku: »slepi spregledujejo, hromi hodijo, gobavi so očiščeni, gluhi slišijo …ubogim se oznanja evangelij« (5). Jezus z dejanji Janezu pokaže svojo pravo podobo – je Bog, ki je izredno blizu človeku, zlasti kakorkoli odrinjenemu.

PRIDI,  GOSPOD JEZUS
Gospod Jezus, pridi v našo slabotnost. Pridi v naše strahove. Pridi v našo tesnobnost.
Pridi v naše napake. Pridi v naše poraze. Pridi v naše razprtije
Pridi v našo žalost. Pridi v naš osamljenost. Pridi v našo temo in obup.
Pridi v naše dvome, bolezen in umiranje.

Pridi v naše veselje in upanje.
Pridi, Gospod Jezus.

Zadnja sprememba ( sobota, 14. december 2013 )
 
Vabilo
12_razstava_jaslic_vabilo.jpg
Zadnja sprememba ( ponedeljek, 09. december 2013 )
 
2. advetna nedelja, 8.12.2013

Brezmadežno spočetje Device Marije (1 Mz 3,9-15.20; Ps 98; Ef 1,3-6.11-12; Lk 1,26-38)

in 2. advetna nedelja (Iz 11,1-10; Ps 72; Rim 15,4-9; Mt 3,1-12) – 8.12.2013


Kaj nam ima povedati praznik Marijinega brezmadežnega spočetja danes?

Judovska legenda pripoveduje, kako so se ljudje pred hudo sončno pripeko, ko so čakali na avtobus,  zatekli v senco pod mogočno košato drevo. Gnetli so se pod drevesom, ko kar naenkrat eden od njih na ves glas od veselja zavpije, kako sedi na veji v krošnji drevesa čudovito lep ptiček. Na vsak način ga je hotel dobiti, toda kako, saj nima lestve, po kateri bi splezal na drevo, deblo drevesa je silno visoko in gladko … Na misel mu pride, da bi mu mogli soljudje pomagati, če bi stopili skupaj, naredili veliko piramido, po kateri bi splezal do ptička. Začel je navduševati ljudi za svojo idejo, toda gledali so ga začudeno, kaj hoče od njih, ko pa nihče od njih ne vidi ptička na veji; čemu naj potem sodeluje.

Nadaljevanje te legende ni pomembno. Važnejši je nauk, ki nam ga hoče povedati. Kaj pomeni praznik Marije Brezmadežne? Verski nauk je, da samo ena oseba v zgodovini človeštva ni imela izvirnega greha. To je bila Marija!
 
2_adventna.jpgTo je najbrž najpomembnejše področje Duns Scotove teološke razprave. Bil je prvi, ki je goreče zagovarjal tezo o Marijinem brezmadežnem spočetju. Veliki filozofi in teologi takratne dobe, so si bili o tej temi takrat med seboj na različnih bregovih (npr. Tomaž Akvinski in njegovi učenci). Praznovanje Marijinega brezmadežnega spočetja je bilo dobro uveljavljeno na vzhodu že v 7. stoletju, na zahodu pa se je le počasi uveljavljalo, tudi zaradi filozofskih še nerešenih vprašanj na to temo. Scot se je držal načela »potuit, decuit, ergo fecit« (mogel je narediti, spodobi se, torej je naredil) in izoblikoval naslednje trditve: Marija je potrebovala odrešenje, kot vsi drugi ljudje, vendar samo po dogodku Jezusovega križanja, bi to bilo že vnaprej nemogoče, če ne bi bila že v začetku obvarovana izvirnega greha. Takšna izjava je v Parizu izzvala mnogo ugovorov. To Scotovo trditev je 8. decembra leta 1854 z bulo Ineffabilis Deus (Neizrekliiv Bog) potrdil papež Pij IX., s čimer je dokončno razglasil versko resnico o Marijinem brezmadežnem spočetju.

Mi vsi pa smo obremenjeni z grehom. Sicer pogosto sklenemo, da ne bomo več grešili, pa zopet padamo v greh. Sami se greha ne bomo osvobodili. Kakor tisti človek iz legende ni mogel doseči ptička, čeprav ga je videl, ker mu drugi niso pomagali, tako se tudi mi ne bomo rešili slabega, če drug drugega ne bomo podpirali. Ali se moremo osvoboditi greha sami od sebe, če drug drugemu ne pomagamo? Sami ne!

Brezmadežna, daj nam poguma, da stopamo za teboj. Ti si poroštvo, da je edino ta pot prava. Vdana dekla Gospodova. Naj te v vsem posnemamo. Marija, neskaljeni čar lepote, mogočen svetilnik vsem, ki se bore na razburkanem morju življenja.

2. adventna nedelja: Adventni pridigar Janez Krstnik nam kliče: »Spreobrnite se, kajti približalo se je nebeško kraljestvo!« (Mt 3,2) Njegov klic k spreobrnjenju je vedno aktualen, zlasti v adventu, vendar se grška beseda za spreobrnjenje (metanoia) »etimološko nanaša na spremembo uma, spremembo načina mišljenja. Pomeni zavzeti drugačno stališče, videti resničnost z novimi očmi« (Tomaž Špidlik).

Rozeta: Marijino brezmadežno spočetje

brezmadezna.gifNa pročelju bazilike (od zunaj) ali nad pevskim korom (v baziliki) je prekrasna rozeta Marijinega brezmadežnega spočetja. Marijin obraz izžareva neizrekljivo sladkost. Podoba je prelepa, z milimi in angelskimi očmi. Razodeva se v vsej svoji čudoviti in obdajajoči umetniški popolnosti. Zlato in nebeško modro ozadje daje skladen in brez primeren poudarek celotni podobi. Dva angelčka – prava mojstrovina! – smehljaje kronata Brezmadežno in izkušata angelsko zadovoljstvo pri ljubkovanju črnih in mehkih kit, ki padajo z božanske glave Kraljice angelov. Ob vznožju je zgodovinska scena, ki je čudovito upodobljena.

Na desni strani Brezmadežne drži »doctor subtilis« (tankočuten cerkveni učitelj), frančiškan Janez Duns Scot v roki listino, kjer je napisan povzetek njegovega temeljitega zagovarjanja Marijinega brezmadežnega spočetja: »potuit, decuit, ergo fecit –  mogel je narediti, spodobi se, torej je naredil – God could do it, it was appropriate, therefore he did it«;  in zdi se, da z žarečim obrazom ponavlja skozi stoletja svoj velik nauk.

Na levi strani Brezmadežne je nesmrtni papež Pij IX., ki je 8. decembra 1854 razglasil versko resnico o Marijinem brezmadežnem spočetju. Papež je zatopljen v držo očetovske dobrote in mile radosti v nebeškem videnju, veličasten v bleščečem sijaju tiare in papeški kraljevski plašč. Na spodnjem robu podobe in na pergamentu v roki in so zapisane svetopisemske besede: »Tota pulchra es, Maria, et macula originalis non est in Te – Vsa lepa si, Marija, in izvirnega madeža ni na Tebi!«
 
Zadnja sprememba ( sobota, 07. december 2013 )
 
<< Začni < Nazaj 1 2 3 4 5 6 7 8 9 10 Naprej > Konec >>

Rezultati 49 - 56 od 573