OOPS. Your Flash player is missing or outdated.Click here to update your player so you can see this content.
Nedelja Jezusovega krsta, 7.1.2018
jezusovkrst.jpeg

Evangelist poroča, da so se ob Jezusovem krstu odprla nebesa. A so kmalu zaprla. Nadaljevala se je poprejšnja vsakdanjost. Toda kratko doživetje tistega dne je Jezusa spremljalo naslednja leta in dajalo pečat vsemu njegovemu delovanju.

Tako se dogaja tudi nam. Trenutek krsta, prvega ohhajila, birme, poroke, redovnih zaobljub, mašniškega posvečenja ali kakšnega drugega posebnega doživetja je bil kratek; nebesa nad nami so se spet zaprla, toda razsvetljenje tistega trenutka nas je spremljalo, vodilo, krepilo ter nam sproti dajalo moč za poklicno delo in stanovske dolžnosti.

 Mlad duhovnik je ob duhovnih vajah razmišljal, da bi zapustil poklic. Voditelj mu je dejal: Preden to storiš, se spomni dneva, ko si začutil željo za duhovništvom; spomni se mašniškega posvečenja. Odgovori:ali razlogi, ki so te takrat prepričali, ne držijo več, ali misliš, da je škof v prazno položil roko nate, ali si vsa leta doslej sam sebi lagal. -ostal je; danes je dober dušni pastir. 

Podobna vprašanja bi lahko postavili vsem poročenim, ki razmišljajo o ločitvi.

Ko so se nebesa nad Jezusom odprla, se je slišal glas: ‘To je moj ljubljeni Sin, nad katerim imam veselje.« Jezus je v resnici vse življenje Očetu delal veselje. Svoj krst je namreč vzel zares.

Nad nami bo Bog imel veselje, če bomo tudi mi svoj krst jemali resno. Če bo videl, da svoj krst cenimo, da smo pripravljeni zanj tudi kaj tvegati, pustiti — če je treba — »svoje mreže«, se povzpeti z Jezusom na goro, si zaradi njega »izdreti oko ali odsekati roko«, stopiti pod križ in vztrajati, pričati za resnico tam, kjer jo izigravajo, za pravico tam, kjer jo kršijo. 

Vse to delati mirno in brez hrupa, ne da bi zbujali pozornost, ne da bi kazali mučeniški obraz in ne pričakujoč drugega plačila kot zavest, da delamo to, kar je prav.

 Če med nami in tistimi, ki niso krščeni, ni razlike, nam ostane dvoje:

ali vzeti krst zares ali se mu odpovedati. Če ne storimo ne eno ne drugo, dokazujemo, da tudi sebe ne jemljemo zares. 

Zadnja sprememba ( sobota, 06. januar 2018 )
 
Staro leto

Gospod, zopet si nam podaril leto

od katerega se poslavljamo.

Misel nam kar sama narekuje vprašanje:

kako smo ga preživeli,

kaj smo naredili iz vseh 365 dni,

kako smo izkoristili svoje talente,

koliko veselja ali pa bolečine smo prinesli v svojo družino.

kje in kdaj nam je zmanjkalo volje za dobro,

 zakaj smo se odločili ali pa klonili pod zlom?

sveta_gora.jpeg

Sprašujemo se, Gospod,

kako smo sodelovali s tvojo milostjo,

ki si nam jo podarjal po naših najbližjih;

sprašujemo se, Gospod,

kako smo se vključevali v občestvo Cerkve,

kaj smo dobrega doprinesli v tem letu naši domovini;

Sprašujemo se, Gospod,

kako smo preživeli to leto skupaj s teboj?

Vemo, da si hodil z nami, nas klical in vabil,

pa smo te večkrat preslišali, zapustili in celo izdali;

vemo, da si nam hotel sneti naše maske,

pa smo si jih vedno znova natikali in se skrivali za njimi;

vemo, da si nam pošiljal na pot mnoge dobre ljudi,

pa smo bili sumničavi, ljubosumni, brezbrižni in nehvaležni;

vemo, da si hotel, da v tem letu rastemo, zorimo,

širimo svoja znanja in srce,

pa smo se večkrat umaknil na zapeček komodnosti in nezaupanja vase.

Vemo pa tudi, Gospod,

da si Ti velik v svojem usmiljenju in odpuščanju,

in ne spregledaš naših drobnih naporov in ljubezni,

zato ta trenutek poklekamo pred teboj in te prosimo:

v svoji stvariteljski moči izbriši vse grehe iztekajočega se leta,

dopolni nase nepopolno delo in daj naši ljubezni večnost

ter obnovi svojo ljubezen med nami!

S teboj lahko začenjamo vedno nanovo.

bratje Frančiškani s Svete Gore 

kličemo

 na Vse ljudi dobre volje

v letu 2018

Božjega blagoslova 

na mogočno priprošnjo Kraljice Svetogorske

 
SVETA DRUŽINA, 31.12.2017
sveta_druzina.jpeg

O nazareški družini evangelisti razmeroma malo poročajo. Iz tega pa, kar o njej povedo, je razvidno, da ji ni bilo prizanešeno s težavami. V tem je podobna večini naših družin.

Nekaj pa je, kar prav pri tem marsikoga moti. Lahko je bilo sveti družini, si misli, ko ji je težave razreševal angel. Angel je posredoval, ko je Jožef nameraval Marijo zapustiti, angel je sredi noči opomnil Jožefa na nevarnost in mu naročil, naj bežijo v Egipt, angel ga je tam obvestil, da je nevarnost minila. 

Ko pa se na nas zgrnejo nevarnosti, ni od nikoder nobenega angela, v vsem si moramo sami pomagati. Kako naj nam bo sveta družina vzor?

Na to upravičeno pripombo imamo dva odgovora. Eden je, da se je v zvezi z angeli zares vse tako odvijalo, kot je zapisano. S tem je nakazana izjemnost nazareške družine. Bog jo je zaradi njenega posebnega poslanstva, ki je presegalo poslanstvo vseh drugih družin, na poseben način vodil.

Druga razlaga pa pravi, da moramo na pripovedi o angelih gledati z očmi takratnega časa. Že vsak družinski poglavar, ki je hotel kaj veljati, se je pri obveščanju družinskih članov posluževal služabnikov. Če bi se z vsakomer pogovarjal osebno, bi podcenjeval svojo oblast. Mnogo bolj je to veljalo za vladarje. Karkoli so hoteli podložnikom sporočiti, so storili po poslancih. Neposreden stik z državljani bi zniževal njihovo dostojanstvo. Kar je veljalo za ljudi, se je v največji meri »spodobilo« Bogu. Zato je Jožefu »pošiljal angela«.

Naj bo z angeli kakorkoli že, evangelij hoče povedati, da je Bog za svojo družino na zemlji skrbel. Dajal ji je spoznati, kaj od nje hoče, pa naj je prišla do teh spoznanj po poslancih, po glasu vesti, po spletu okoliščin, po presoji zdrave pameti alí kako drugače.

To velja tudi za vse današnje družine. Vsaka je po svoje sveta ali vsaj poklicana k svetosti. Vsaka ima svojo nalogo, vsako vodi Bog skozi težave in jo iz njih rešuje, vsaki razodeva svojo voljo, od vsake pa pričakuje, da se bo po svojih močeh trudila njegovo voljo spoznati in se po njej ravnati. 

Zadnja sprememba ( nedelja, 31. december 2017 )
 
<< Začni < Nazaj 1 2 3 4 5 6 7 8 9 10 Naprej > Konec >>

Rezultati 49 - 56 od 849