OOPS. Your Flash player is missing or outdated.Click here to update your player so you can see this content.
Bolje pozno kot nikoli

sneg_2.jpg

Pa smo ga tudi pri nas dočakali….

 

Zadnja sprememba ( ponedeljek, 20. februar 2012 )
Preberite več...
 
7. nedelja med letom (19.2.2012)
slika_22_copy_copy.jpg
 

Jezus je v duhu takoj spoznal,
da pri sebi tako premišljujejo,
in jim je rekel: »Kaj tako
premišljujete v svojih srcih?
Kaj je laže: reči hromemu:
›Odpuščeni so ti grehi‹
ali reči: ›Vstani,
vzemi posteljo in hôdi‹?
Ampak da boste vedeli,
da ima Sin človekov oblast
na zemlji odpuščati grehe,«
je rekel hromemu, »ti pravim:
Vstani, vzemi svojo posteljo
in pojdi domov!« Ta je vstal
in takoj dvignil posteljo
ter šel ven vpričo vseh,
tako da so bili vsi iz sebe
in so slavili Boga ter govorili:
»Kaj takega
še nikoli nismo videli.«

(Mr 2,8–12 )

 


Pogled na evangelijski dogodek, kot so ga doživljali v Jezusovem času:

Jezus je vedno bolj znan. Množica hodi za njim po Galileji. Pripovedujejo, kaj vse je storil. Pride v Kafarnaum na obali jezera; to je Petrovo in Andrejevo mesto. Tu imata hišo. Ljudje se stiskajo okoli hiše, v katero je stopil Jezus. Komaj se morejo premikati.
Tedaj pa štirje možje prinesejo hromega bolnika na postelji. Hočejo priti k Jezusu. Po zunanjih stopnicah gredo na ravno streho, ki je bila značilna za hiše, ter skozi odprtino spustijo hromega pred Jezusa. Jezus hromemu odpusti grehe in ga ozdravi. Vedeti moramo, da sta za ljudi tedanjega časa greh in bolezen tesno povezana.


Po: A. Hariju


 

Mr 2,1–12

BOM OSTAL NA NOSILIH ALI BOM SHODIL?


Vsi smo mrtvoudni. Nihče nič ne stori! Ali naj med deset tisoči sam tvegam ta poskus? Drugi me bodo imeli za norega, če bom to storil. Nihče me ne bo razumel. Tudi jaz ne poznam nikogar, ki tako dela.
Imaš prav. Vednost o tem žarišču se je izgubila, vednost o moči in učinku molitve. Kot molitev danes razumemo blebetaje. Ljudje ne vedo več, da mora biti molitev srečanje z Bogom. Srečanje z Bogom se je izgubilo: na prižnici, v šoli, v domači hiši, pri prijateljih, v pisarni, pri odgovornih na televiziji in radiu, pri ljudeh na cesti, …
Kdo zares moli? Kdo res sreča Boga? Kdo veruje, da si mora za to vzeti čas?
Če bomo hodili po drugi poti, me bodo napadali, kajti nihče ne sme biti drugačen, kot so on, sicer bi ga izkljuvali v smrt, njega – belo vrano. Ne bi razumeli, rekli bi, da sem neumen, hlastav, prenapet. Nihče ne sme biti drugačen, kot so oni, to je njihova železna postava; sicer so zanj hudobni in neusmiljeni. Potem ni več človečnosti, humanosti, sočlovečnosti.
Toda prav zato so v veri vsi tako omahljivi; zato je tudi njihova trobenta zamašena, da slišimo le godrnjanje in ne trobentarja. Prav zato tudi toliko popivajo in niso zvesti v zakonu. Manjka jim božjega Duha, ker mu ne pripravijo kraljestva na zemlji. Božje seme ne more pasti v globino, v tiho, temno globino, kjer biva Bog, lastni jaz ter ljubezen in povezava z vsemi ljudmi.
Gospod, sam med deset tisoči?
Bom shodil ali bom ostal na nosilih, prepuščen drugim?


Po: Bogoslužno leto B

 

Jezus ima nadčloveško oblast, ki jo v luči današnjega evangelija potrdi tako, da ozdravi hromega.

slika_23_copy.jpg
Z grešnim ravnanjem ljudje odrekamo Bogu poslušnost in se v nasprotju z njo predamo lastnim željam in ciljem. S takim ravnanjem razbijemo povezanost z njim. Od Boga se moremo ločiti, ne zmoremo pa se z njim z lastno močjo znova spraviti. Sprava lahko pride samo od Boga kot dar njegove milosti: nihče ne more odpuščati grehov kot le Bog.
Kdor je ločen od Boga, je v največji stiki. V takem primeru Jezus posreduje. Njegova beseda, ki ima oblast, osvobodi človeka najhujših posledic  njegovih svobodno storjenih dejanj in mu daruje novo življenje s tem, ko lahko  znova stopi  v skupnost z Bogom.


Po: K. Stocku

Zadnja sprememba ( nedelja, 19. februar 2012 )
 
6. nedelja med letom (12.2.2012)
slika_19_copy_copy.jpg
 

Zasmilil se mu je,
iztegnil je roko, se ga dotaknil
in mu rekel:
»Hočem, bodi očiščen!«
Gobe so takoj izginile
in bil je očiščen.
Jezus ga je brž
jezno poslal ven in mu rekel:
»Glej, da nikomur
nič ne poveš, ampak pojdi,
pokaži se duhovniku
in daruj za svoje očiščenje,
kar je zapovedal Mojzes,
njim v pričevanje.«

(Mr 1,41–44)

 

slika_21_copy_copy.jpg
V Mojzesovem času je gobavost pomenila nečistost telesa in duha. Gobavci so morali živeti ločeno od ostalih. Nikogar niso imeli, ki bi jih očistil in ozdravil. Od bolezni so počasi umirali.
Tudi mi, ljudje »današnjega časa« nismo čisti. Gobavi smo. Naši grehi se ne vidijo navzven. Če bi živeli v Mojzesovem času, bi morali tudi mi zapustiti »skupnost«; v našem primeru bi lahko rekli tudi župnijsko občestvo.
Vendar naš zdravnik Jezusu Kristus nas želi ozdraviti. Prosimo, da se odzove naši iskreni prošnji, da nas ozdravi »gobavosti«, da bomo lahko ponovno živeli »čisto« življenje.

 

 

Mr 1,40–45

JEZUS HOČE OZDRAVITI TUDI NAS


Današnji evangelij nam govori o ozdravljenju gobavca. To je zapisano v več korakih. Jezus občuti sočutje do bolnika (zasmilil se mu je). Jezus bolnika ne obravnava »od zunaj«. Dovoli mu, da vstopi vanj. Čuti z njim. Čuti tudi z menoj. Dovoli, da ga ranim. V njegovi rani lahko ozdravi tudi moja. Potem Jezus stegne roko. Premosti prepad, ki obstaja med njim in gobavcem. Kdor zavrača samega sebe, pogosto ne more sprejeti poskusov drugih, da bi mu podali roko. Zato se Jezus ne dotakne takoj roke gobavca, marveč mu ponudi svojo roko. Ustvari most, po katerem lahko bolnik počasi pride k njemu. Tukaj je tolažilno vedeti, da Jezus sam steguje roko k nam in si prizadeva za nas, da bi tvegali korak iz samoizolacije.
Potem se Jezus dotakne gobavca. Dotakniti se gobavca ni prav prijetno. S tem si umažemo svoj lastne roke. Jezus pred dotikom nima strahov. Dotakne se tudi mene. Dotakne se me prav tam, kjer sem umazan in grd, kjer je vse v meni razorano in polno gob. Dotakne se me prav na mestih, ki jih hočem skriti pred samim seboj, pred drugimi in pred Bogom, ker so mi neprijetna, ker jih sam ne morem gledati. V molitvi dovolim, da se Jezusova rešilna roka dotakne vsega v meni, da postane čisto. Z roko na moji rami mi Jezus reče: »Hočem – bodi očiščen!« S to besedo Jezus vame izlije vso moč svoje ljubezni. To ni le neka beseda mimogrede, marveč beseda s polno močjo, beseda, v kateri je vsa moč njegovega celotnega srca. V tej besedi Jezus vame vliva ljubezen in brezpogojno pritrjevanje, svojo brezpogojno voljo, naj bom, naj živim, naj bom čist in zdrav, naj bom tako dober in čist, kakršnega me je ustvaril Bog.


Po: A. Grünu

 

V teh dneh pred valentinovim se povsod na veliko govori o ljubezni … Pa je res izpostavljena prava plat ljubezni? Naj nam o njej na svojevrsten način spregovori p. Anselm Grün:

LJUBEZEN … Razvrednotenje besede.

Ljubezen je v vseh jezikih beseda, ki je najpogosteje zlorabljena in popačena, ki najpogosteje služi za prikrivanje sumljivih vsebin. Najlepša in najplemenitejša beseda je izgubila pravi pomen. Postala je polnilo za vse in vsakega.slika_20_copy_copy.jpg

Krščanska ljubezen je ustvarjalna ljubezen.

Ljudi vodi v življenje do pravega razcveta človečnosti. Če koga ljubiš z Božjo ljubeznijo, je to zanj pravi blagoslov. Tvoja ljubezen ga poživlja, lahko raste in se razcveta kot roža, ki se polno razcveti v sončni svetlobi.

Takšna ljubezen ni samo navadno čustvo ali romantične želje. Je mnogo več. Je pravzaprav vse.

V ekonomiji ljubezni smo poklicani, da damo več, kot imamo. Dati moramo sebe. To je največje tveganje človeškega srca. Ta ljubezen človeka osvobaja, osvobodi ga navezanosti na denar in bogastvo in zaprtosti v samega sebe.

Krščanska ljubezen – to je posebej zahtevna naloga. Zavzema se za stvari, ki danes niso preveč v modi. Pa vendar je to prava – brezpogojna ljubezen.

 

Zadnja sprememba ( nedelja, 12. februar 2012 )
 
<< Začni < Nazaj 51 52 53 54 55 56 57 58 59 60 Naprej > Konec >>

Rezultati 433 - 440 od 742