OOPS. Your Flash player is missing or outdated.Click here to update your player so you can see this content.
20. nedelja med letom (14.8.2011)
slika_18_copy_copy.jpg
 
Prišla je,
padla predenj in rekla:
»Gospod, pomagaj mi!«
Odgovoril ji je in dejal:
»Ni lepo jemati kruh otrokom
in ga metati psom.«
Ona pa je rekla:
»Tako je, Gospod, pa vendar
tudi psi jedo od drobtinic,
ki padajo z mize
njihovih gospodarjev.«
Tedaj je Jezus odgovoril.
Rekel ji je:
»O žena, velika je tvoja vera!
Zgodi naj se ti, kakor želiš!«
In njena hči
je ozdravela tisto uro.

(Mt 15,25–28)
 

slika_20_copy_copy.jpg    

»Otroka poviti je najlažje. Ko je tu, ga je treba ohraniti živega, ga narediti človeka … Dokler si živ, trepetaš zanj … Zato mora mati imeti vero, kakršne nima noben papež niti ne svetnik. Če ne veruje, da bo sin dober, če samo za hip pozabi na to, se ji že lahko sin spridi. Materina vera je skala, na kateri stoji, kar stoji.«

 Iz novele Hokuspokus kaplan (Pavle Zidar)

Naj ob teh besedah pred našimi očmi lažje zaživi žena iz današnjega evangelija – naj prinese svoje sporočilo v naš vsakdan!

 

 

Mt 15,21–28

PRISTNA, PONIŽNA IN ISKRENA VERA


Neka Kannanka pride iz poganskega področja, da bi se srečala z Jezusom, da bi ga rotila in prosila, naj ozdravi njeno hčerko. A za celotno evangelijsko pripovedjo se skriva posebna problematika. Pod katerimi pogoji so lahko pogani del ljudstva, ki se zbira okoli Jezusa? Ali morajo morda Judje, ki so prvi sestavljali to ljudstvo, poganom vsiliti svoja stara izročila ali pa vera poruši vsako razlikovanje med kristjani judovskega izvora in pogani, ki postanejo kristjani?
Ko je evangelist Matej pisal svoj evangelij, je bil problem že rešen. Vendar ta pripoved pričuje o težavi, ki so jo čutili na začetku, in kako so jo razrešili, tako da so posnemali Jezusa.
Pred nami se pojavlja mama, ki je pogreznjena v trpljenje. Vsaki mami govori, kaj pomeni verodostojno in do junaštva živeti svoje materinstvo. A srečujeta se dva svetova. Prvega predstavlja kanaanska žena in simbolizira bogastvo in poganstvo; lahko bi rekli, da predstavlja imperij zla, nesvobode, satanovega kraljestva, neodrešenosti. Drugega predstavljajo Jezus in učenci: to je svet vere. Iz prvega prihaja žena, za katero se zdi, da je prelomila s preteklostjo. Napoti se namreč proti svetu vere. Na nek način mora tudi drugi prelomiti s preteklostjo, kar kaže dejstvo, da se je Jezus napotil proti poganskim pokrajinam; to ravnanje da slutiti neko odprtost.
Bodimo pozorni, da Jezus ne pristane na prošnjo apostolov. Ne pošlje je proč. On nikoli nikogar ne pošlje proč. In žena, ki ji ni ušla nobena beseda tega pogovora, se oklene tega, da ni bila odbita in drzno pride, pade predenj in preprosto reče: »Pomagaj mi!« V tej situaciji je popolnoma združena s svojo hčerko; popolnoma se je poistovetila z njo v njeni bolečini in njeni muki. V tej prošnji je prepričanje, da jo Jezus lahko reši. In ker je njena vera pristna, iskrena, ponižna … zmaga – oživlja jo ljubezen, pogumna je in podpira jo vztrajno upanje. Več ni mogoče zahtevati. Če imamo to, smo več kot vredni , da postanemo del Božjega ljudstva.


Po: M. Galizziju

                                                                                                                        
slika_19_copy_copy.jpg


Jezus ne odreka pomoči!
Zanj ni pomembno, s katerega konca sveta prihajamo,
katere rase in narodne pripadnosti smo. Odpira nov pogled in način življenja.
Zanj je pomembna le pristna, iskrena vera ter vztrajno upanje, zaupanje.
Vsakdo, ki ima slednje, lahko pride predenj s prošnjo za pomoč.

Zadnja sprememba ( petek, 12. avgust 2011 )
 
Napoved bogoslužij ob prazniku Marijinega vnebovzetja
marijin-kip.gif

V baziliki Marije Božje Matere na Sveti Gori bo v nedeljo, 14. avgusta 2011, ob 20.00. mašo daroval murskosoboški škof msgr. dr. Peter Štumpf. Škof bo po maši vodil tudi procesijo z milostno podobo svetogorske kraljice in lučkami. V ponedeljek, 15. avgusta 2011, ob 10.00 bo mašo daroval koprski pomožni škof msgr. dr. Jurij Bizjak.
Zadnja sprememba ( sreda, 10. avgust 2011 )
 
Marijino vnebovzetje – veliki šmaren
brezmadezna.gif

Največji cerkveni Marijin praznik je Marijino vnebovzetje ali veliki šmaren. Praznik Marije Device so v jeruzalemski Cerkvi začeli obhajati že kmalu po koncilu v Efezu leta 431 po Kr. in ga povezovali z Marijinim odhodom s tega sveta. Čeprav Marijino vnebovzetje sodi med najstarejše Marijine praznike (prve omembe segajo še v obdobje pred 4. st. po Kr.), je papež Pij XII. versko resnico o Marijinem vnebovzetju slovesno razglasil šele leta 1950 z apostolsko konstitucijo Munificentissimus Deus. Številne cerkve po svetu – od mogočnih katedral do vaških in božjepotnih cerkvic – izpričujejo stoletno vero v Marijino vnebovzetje.

Zadnja sprememba ( sreda, 10. avgust 2011 )
Preberite več...
 
<< Začni < Nazaj 51 52 53 54 55 56 57 58 59 60 Naprej > Konec >>

Rezultati 433 - 440 od 648