OOPS. Your Flash player is missing or outdated.Click here to update your player so you can see this content.
1. adventna nedelja (27.11.2011)
slika_10_copy.jpg
 
Bodite torej budni,
ker ne veste,
kdaj pride hišni gospodar –
zvečer, opolnoči, ob petelinjem
petju ali ob zori –
da vas ne najde spečih,
če pride nenadoma.

(Mr 13,35–36 )
 
Jezus skupaj s svojimi učenci opozarja tudi nas: »Kar pravim vam, pravim vsem: Bodite budni!«
Njegove besede na začetku cerkvenega leta so kot vedno zelo odločne. Očitno misli še kako resno, pa mu v današnjem svetu najrazličnejših ponudb tako težko sledimo. Pogosto zaspimo v grehu ugodja, svojih navad, razvad in še česa.
Na prvo adventno nedeljo nas želi ponovno opomniti, da to ni najbolj pametno dejanje.  

 

Hvala ti, Gospod,
da nam ponovno podarjaš adventni čas;
čas pričakovanja in priložnosti,
da prižigamo v sebi
luč dobrote in upanja.
Naj se naša dobrota
odraža tudi pri ljudeh,
ki so potrebni naše pomoči.
Hvala ti za prvo lučko
na adventnem venčku;
naj nas spomni,
da bomo le v luči tvoje ljubezni
adventni čas resnično globoko doživeli.

 

 

 

Mr 13,33–37

»ŽIVI V TEM TRENUTKU. DANES.«


S prvo adventno nedeljo kristjani začenjamo nekaj novega: novo cerkveno leto. V ritmu nedelj in praznikov skozi leto, ki je pred nami, bomo obnavljali velika Božja dela, se vračali k izvirom, iz katerih živimo in se napajamo.
Da bi čuječe in polno preživeli ta advent, priporočam troje:
Živimo kot prebujeni ljudje! Kristjan ni dolgočasnež in zaspanec, ampak pozorno spremlja dogajanje okoli sebe. Živi s pokončno glavo. Ve, da nam Bog prihaja naproti po vsakem človeku, po vsakem dogodku. Ne spreglejmo znamenj časov.
Živimo kritično! Kritičnost pomeni sposobnost razlikovanja, presojanja, tehtanja. Da znaš razlikovati resnico od laži, zrnje od plev, da bereš med vrsticami, da pogledaš za kulise. Nobena stvar ti tako ne izostri sposobnost presojanja, kakor branje in premišljevanje Svetega pisma.
Živimo »v tem trenutku«, danes. Samo ta trenutek je pomemben, samo tega imamo v oblasti. Koliko ljudi živi v sanjarjenju o prihodnosti ali pa v strahu, medtem ko dragoceni čas odteka v prazno. Ne pustimo, da nam kdo nažene v kosti strah pred prihodnostjo. Takšen strah samo hromi. Kdor ima vero in zaupanje v Boga, ne potrebuje astrologije in vedeževanja.
Naš pogled v prihodnost je poln upanja, zaupanja in veselega pričakovanja. Kristjani smo nosilci upanja zase in za ves svet. Seveda nimamo rešitev na vsa vprašanja, ki nas tarejo. Pač pa so pred nami odprta obzorja. Ne vemo, kaj bo prišlo, vemo pa, kdo bo prišel – to je Bog. In bo nekoč do konca izpisal zgodovino našega osebnega življenja in sveta ter ju bo za vedno vzel v svoje dobrotne roke.
Naj bo začetek adventa vesel. Pogumno zastavite novo, globoko brazdo s pogledom v prihodnost, z zaupanjem v Boga!


Po: TV Slovenija – Ozare 1996

 
slika_11_copy.jpg
 
Ko je človek v stiski, mu ne pomagajo niti Božja beseda, niti politika, niti socialni programi in revolucionarni manifesti – če tu ni ljudi, ki besedam sledijo z dejanji, ljudi, ki pomagajo, ki pri njem ostanejo in ga imajo za truda vrednega.
Še vedno je toliko stiske, v temi zaklenjenih hiš, je še toliko pozabljenih ljudi, samih, osamljenih, ki čakajo na nekoga, da bo vstopil in jim povedal, da ima njihovo življenje še smisel.
Čakajo na Jezusa – toda Jezusovi učenci so navadno na sestankih, pogovorih. Njihov telefon je zaseden! Toliko dela imajo z organizacijo. Študirajo probleme in diskutirajo o njihovih rešitvah.
Da bi se kristjani le spreobrnili in šli med ljudi – da bo v njihovih rokah čutiti Božjo ljubezen!


Po: P. Bosmansu

 

 

Zadnja sprememba ( sobota, 26. november 2011 )
 
9. let od smrti p. Igorja
pater_igor4.jpg

V teh dneh (bilo je na nedeljo Kristusa Kralja, 24.11. 2002) mineva 9 let od smrti p. Igorja. Na nedeljo Kristusa Kralja (24.11.) je maševal ob 11.30 na Sveti Gori, potem pa se je odpravil na pot. Umrl je v prometni nesreči blizu Martinjaka pri Cerknici. P. Igor je bil v 8 letih duhovništva spovednik, ljudski misijonar, voditelj romanj, katehet in kaplan, čuteč in predan v delu z ljudmi, vselej pripravljen priskočiti na pomoč. Vsako leto, na zadnjo nedeljo v cerkvenem letu, pride na Sveto Goro sestra p. Igorja, Nevenka z možem Ivanom in otroci: Petrom, Pavlom in Lojzetom k maši ob 11.30. Tudi letos je bilo tako.

Zadnja sprememba ( petek, 25. november 2011 )
Preberite več...
 
Spominska maša ob 80. obletnici smrti goriškega nadškofa dr. Frančiška Borgija Sedeja
nadskof_francisek_borgija_sedej.jpg


Na Sveti Gori bo v soboto, 26. novembra 2011, ob 16.00, maša ob 80. obletnici smrti goriškega nadškofa dr. Frančiška Borgija Sedeja (1854–1931), ki jo bo daroval koprski škof msgr. Metod Pirih, somaševal pa bo tudi goriški nadškof metropolit msgr. Dino De Antoni.

Predstavitev nadškofa dr. Frančiška Borgija Sedeja

Nadškof metropolit dr. Frančišek Borgija Sedej velja za škofa pričevalca in je bil zadnji goriški nadškof slovenskega rodu. Rodil se je 10. oktobra 1854 v Cerknem. Maturiral je na frančiškanski gimnaziji, v duhovnika je bil posvečen leta 1877. Na Dunaju je doktoriral leta 1884. Biblične vede je najprej predaval v Gorici, kasneje pa tudi na Dunaju. V škofa je bil posvečen 25. marca 1906 v Gorici. Med prvo svetovno vojno se je s semeniščem umaknil v stiški samostan (27. julija 1915). Ko se je leta 1918 vrnil v Gorico, se je posvetil obnovi škofije v materialnem in duhovnem smislu; v tistem času je bilo na ozemlju škofije porušenih tudi mnogo cerkva. Želel je biti dober škof za tamkaj živeče Slovence, Italijane in Furlane. Fašisti so si z vso močjo prizadevali, da bi ga odstranili. Ko je leta 1923 ustanovil goriško Mohorjevo družbo, mu te odločitve niso šteli v dobro. Ko duhovniki v šolah niso več smeli poučevati verouka v slovenskem jeziku, so omenjeno dejavnost nadaljevali v bogoslužnih prostorih oz. cerkvah. Fašistično nasilje se je stopnjevalo. Nadškof Sedej je iz Rima dobil namig, naj odstopi. Z mesta goriškega nadškofa metropolita je odstopil 23. oktobra 1931, 1. novembra istega leta pa se je poslovil od nadškofije. Že 5. novembra je zbolel in 28. novembra istega leta strt od vsega hudega tudi umrl. Pokopan je v baziliki na Sveti Gori, za katero si je zelo prizadeval, da so jo ponovno zgradili. Njene posvetitve ni dočakal. Za Slovence na Goriškem je letih različnih preizkušenj predstavljal trdno  versko, moralno in narodnostno oporo.

Besedilo o nadškofu Sedeju je pripravil p. Zdravko Jakop OFM.

http://oreh.pef.uni-lj.si/~markor/Stefan/sr_0200_fbsspnabor/index.htm
Zadnja sprememba ( sreda, 23. november 2011 )
 
<< Začni < Nazaj 51 52 53 54 55 56 57 58 59 60 Naprej > Konec >>

Rezultati 433 - 440 od 707