OOPS. Your Flash player is missing or outdated.Click here to update your player so you can see this content.
Slavje petega postnega tedna

POST 2011 »PRI NAS DOMA«


SLAVJE PETEGA POSTNEGA TEDNA
Na začetku srečanja se pogovorimo o naših postnih sklepih.
Ta teden se dogovorimo, komu bomo izročili ali poslali svoj solidarnostni postni dar.
Zdaj tudi že vemo, kdaj in kje se bomo tesneje povezali z Jezusom Kristusom Odrešenikom z velikonočno spovedjo na svojem potovanju v velikonočno dogajanje.
V molitvenikih, v nekaterih župnijah je dosegljiv tudi na pripravljenih listih, poiščemo zapisan pripomoček priprave na spoved. Takih pripomočkov je veliko v obtoku.
Ustavimo se na začetku pri urejanju svoje vesti z namenom, da se usposobimo urejeno  spregovoriti s seboj pred Bogom in s spovednikom o stanju našega življenja v odnosu do Boga, sebe, drugih in okolja.
Tej stopnji sledi druga: poštena presoja naših opustitev dobrega in podleganj grehu, kar je vsebina kesanja pred seboj in Bogom. Kesanje izpovemo potem tudi pri spovedi.
Naredimo dober sklep za prihodnost.
O vsem drugem se pogovorimo s spovednikom.
peta_postna_nedelja.png
Tata ali mama prižge peto svečo, ki ponazarja rano Jezusovega prebodenega srca.
-    Če slavimo zvečer, molimo večerno molitev.
-    Po vmesnem odlomku evangelija, ki govori o Jezusovem trpljenju in kratki tišini
-    Molimo očenaš in šest zdravamarij žalostnega dela rožnega venca, kakor doslej ves postni čas…
-    In sklenemo: »MOLIMO TE, KRISTUS, IN TE HVALIMO,« - »KER SI SVOJIM KRIŽEM SVET ODREŠIL.«

KRIŽ V OKVIR IN NAPIS:  PETA POSTNA NEDELJA!!!!


CVETNA ALI OLJČNA NEDELJA 2011


Na cvetno nedeljo se udeležimo blagoslova oljčnih vej, da ponesemo po maši na dom prvi velikonočni blagoslov – oljčno vejico. oljcna_vejica.png
Vejico, oz. vejice porazdelimo: eno priložimo ob postnemu križu, drugo zataknemo v vazo s pomladanskim cvetjem; ostale podarimo komu, ki je bolan ali ne more v cerkev ali pa v cerkev ne pride, bo pa znamenja blagoslovljenega miru vesel; vejico lahko damo kakšnemu sorodniku, sosedu itn.
Pogovorimo se, kako bomo obhajali letošnje velikonočne praznike, katerih obredov se bomo zanesljivo udeležili, zlasti v Svetem tridnevju: na veliki četrtek, veliki petek in na veliko soboto, ki jim sledi Velika nedelja ali velikanoč.
Da se kristjani ne bomo prilagajali pozunanjenemu praznovanju, ki seže kvečjemu do »jesti in piti« in iskanja priložnosti »kam bomo šli…«, nadaljujemo, morda kje začnemo, če še nismo, s postnim slavjem »pri nas doma«.
Zadnja sprememba ( sobota, 09. april 2011 )
 
5. postna nedelja (10.4.2011)
30_2011_1.jpg
 
 
Odstranili so torej kamen;
Jezus pa je vzdignil oči
in rekel: »Oče, zahvaljujem
se ti, ker si me uslišal.
Jaz sem vedel,
da me vselej uslišiš,
toda zaradi množice,
ki stoji okrog mene, sem rekel,
da bi verovali,
da si me ti poslal.«
In ko je to izrekel,
je zaklical z močnim glasom:
»Lazar, pridi ven!«
In umrli je prišel ven.

 (Jn 11,41-43)
 
   »Jaz sem vstajenje in življenje: kdor vame veruje, bo živel, tudi če umre; in vsakdo, ki živi in vame veruje, vekomaj ne bo umrl. Veruješ v to?«
Tako je nekoč Jezus vprašal Marto. Danes sprašuje vse nas. Kaj mu lahko odgovorimo?
30_2011_2.png
 
 
Verujemo, Gospod, da si ti Bog živih.
Verujemo, da lahko mrtve
popelješ v novo življenje.
Gospod, prosim te,
daj nam svojega Duhá,
da ne bomo otopeli za tvojo ljubezen.
Amen.

Jn 11,1-45

SREDI HRUPA SVETA JE POSTAVLJENA TIHA NEDELJA


Predvelikonočni čas, posebno zadnja dva tedna, nas glasneje kot navadni dnevi cerkvenega leta kliče k duhovni prenovi. Peta postna ali tiha nedelja nas vabi v samoto in molk. Kristjani bi se naj v tišini ob misli na Kristusa in njegovo odrešilno trpljenje poglobili v sama bivanjska vprašanja našega življenja: Odkod? Kam? Čemu? Kako?
Vsi čutimo, kako današnji način življenja človeka poplitvuje. Naglica dogajanja, šum in vik okrog nas, nenehno bruhanje vznemirljivih vesti po časopisju, radiu in televiziji, pehanje za denarjem in dobrinami tega sveta, hlastanje po vedno novih in večjih užitkih – vse to in še kaj nam ne pusti, da bi v miru in samostojno razmislili o najvažnejšem v našem življenju. Ure in dnevi in meseci in leta pa tako minevajo in nenadoma opaziš, da nisi več mlad, in smrt se postavi pred tebe kot prepad, mimo katerega ne moreš. Kolikor te ne prime za vrat kar tako, povsem nepričakovano, nekje na cesti ali kjerkoli drugje, in to ne le od zunaj, temveč tudi od znotraj, iz tebe samega, v obliki raka, možganske ali srčen kapi ali sladkorne bolezni ali česarkoli že.
Smrt in življenje – da, to je uganka, ki se prej ali slej z njo sreča prav vsak človek. Ali jo znamo razvozlati mi, ki se imenujemo kristjani?
Sami gotovo ne, temveč le, če smo dovolj tesno povezani s Kristusom, učlovečenim Bogom, ki je o sebi dejal: »Jaz sem vstajenje in življenje. Kdor vame veruje, bo živel, tudi če umrje; in kdor koli živi in vame veruje, vekomaj ne bo umrl« (Jn11, 25-26).
V teh zadnjih postnih dneh pred velikim praznikom – Veliko nočjo, se zato z vsem svojim dejanjem oklenimo Kristusa. Z njim bomo trpeli, da bomo z njim nekoč tudi umrli. Toda z njim bomo tudi vstali in večno živeli.


Po: S. Janežiču

 

JEZUSOVA ČUSTVA


Kot pravi človek, torej ne okrnjeni in tudi ne nad-človek, je Jezus živel, doživljal in čutil povsem enako kot vsi ljudje. Ob prebiranju evangelijev moremo zaznati tudi njegov povsem človeški lik, tudi njegovo čustveno doživljanje. Morda bi si želeli celo več podrobnosti. A že to, da je ob Lazarjevem grobu jokal, da se je nenazadnje na svatbi v galilejski Kani veselil, ali da je sočustvoval z materjo, ki ji je umrl sin, … in da se je v nekem trenutku razveselil v duhu, nam zadošča, da moremo z gotovostjo sklepati, da so bila njegova čustva povsem in v celoti človeška čustva. Ni mu bilo tuje nobeno človeško doživljanje, doživljal je tako pozitivna kot negativna čustva. Tako je tudi kot Bog postal solidaren z vsakim človeškim doživljanjem, nobeno mu ni tuje: znal se je smejati in jokati, čutil je privlačnost in odpor …
Ker pa je bil Kristus hkrati tudi Bog, lahko sklepamo, da je skozi človeška čustva v njem sijala Božja ljubezen. V njem se je Bog približal človeku tudi na človeško čustveni način. Tudi to sodi k prepričanju, da je v Kristusu Bog postal nam podoben v vsem, razen v grehu. Ker si ne moremo predstavljati, da bi v tem sobivanju Božja narava kakorkoli okrnila človeško, lahko samo sklepamo, da je vse, kar je bilo človeškega v Jezusu, prav zaradi te osebne povezave z Božjo naravo delovalo v vsej možni polnosti. Preprosto bi lahko rekli, da je Jezusovo čustveno življenje bilo najbolj prečiščeno in zato tudi najbolj pretanjeno človeško čustveno dojemanje. V njem so čustva delovala tako, kot naj bi v vsakem človeku po Božji zamisli, seveda če posledice greha ne bi ovirale tega delovanja.

Po: dr. M. Turnšku
Zadnja sprememba ( sobota, 09. april 2011 )
 
Maša ob 60-letnici vrnitve Marijine milostne podobe na Sveto Goro
marijina_podoba_v_svetogorski_bazliki.jpg
V baziliki Marijinega vnebovzetja na Sveti Gori bo v soboto, 9. aprila 2011, ob 19.00 slovesnost ob 60. obletnici vrnitve Marijine podobe, ki jo bo vodil koprski škof Metod Pirih.

Marijina milostna podoba se je pred 60. leti vrnila v cerkev na Sveti Gori. Po sedmih letih odsotnosti zaradi vojnih razmer so jo verniki 8. aprila 1951 v eni najbolj številčnih procesij iz Solkana pospremili nazaj v svetogorsko svetišče.

Marijino podobo je svetišču leta 1544 podaril oglejski patriarh Marino Grimani, potem ko so verniki po Marijinem prikazanju na Skalnici leta 1539 tam sezidali cerkev. Prvotno je bila naslikana na les in je delo neznanega mojstra. Prikazuje Marijo z Jezusom v naročju, ob njej pa sta prerok Izaija s knjigo in sv. Janez Krstnik, ki s prstom pomenljivo kaže na Jezusa – Odrešenika. V teku zgodovine so Marijino podobo večkrat odnesli s Svete Gore, vendar se je vedno ohranila in po večkratnem restavriranju tudi vrnila nazaj. Slikar Tone Kralj (1900–1975) je svetogorsko Marijo posledično umetniško upodobil kot begunko, ki Sveto Goro zapušča s culo v roki.

Dodatne informacije o slovesnosti dobite pri gvardijanu frančiškanskega samostana na Sveti Gori p. Bogdanu Knavsu, tel. 05/330–40–20, e-naslov: E-poštni naslov je zavarovan pred nezaželeno pošto, za ogled potrebujete Javascript , na spletni strani: http://www.svetagora.si/, obsežnejši zgodovinski pregled pa tudi v tedniku Družina št. 15 z dne 10. aprila 2011 na str. 16–17.

Posnetek pogovora na radio Ognjišče (mp3).

Zadnja sprememba ( petek, 08. april 2011 )
 
<< Začni < Nazaj 51 52 53 54 55 56 57 58 59 60 Naprej > Konec >>

Rezultati 433 - 440 od 583