OOPS. Your Flash player is missing or outdated.Click here to update your player so you can see this content.
Velika noč (24.4.2011)
32_2011_1.jpg
 
Tedaj je prišel tudi
Simon Peter, ki je šel za njim,
in stopil v grob.
Videl je povoje,
ki so ležali tam, in prtič,
ki je bil na Jezusovi glavi,
vendar ni ležal s povoji,
temveč posebej zvit
na drugem mestu.
Tedaj je vstopil tudi
oni drugi učenec,
ki je prvi prišel h grobu;
in videl je in veroval.
Nista še namreč
umevala Pisma,
da mora vstati od mrtvih.

 (Jn 20,6-9)

 

NOČ … SVETLO JUTRO


Upanje je strto, veselje je minilo, žalost preplavlja srce, smrt je pred vrati. Človek več ne ve, kam naj se obrne, pot je izgubljena, nima več nobenega zaupanja, tudi ne v Boga. Čuti se obdanega od temine kot v globokem rovu črne teme; ne upa si več iskati izhoda: to je noč! Kristusovi prijatelji doživljajo tako noč! Toda glej, majhen, izgubljen pramen luči na obzorju. Čisto droben! Samo majhna, trepetajoča svetloba. Čisto krhka. Toda noč že mineva. Počasi se veča omahljiva svetloba in se širi naprej, mrak se mora dokončno umakniti. Človek bi rekel: Boj! Končno se povsod razširi svetloba: obliva obraze in sega v srce. To je dan. Za apostole tisto jutro vstaja svetel dan!
In dan po soboti, prvi dan v tednu, je postal tudi za nas kristjane »Gospodov dan«, nedelja, dan vstalega Jezus Kristusa. Veselimo se – praznujmo!

Jn 20,1-9

VELIKA NOČ – VSTALI KRISTUS V NAS


Tretji dan je vstal! Živi! Deluje! Nadaljuje svojo zmagoslavno pot odreševanja. Tudi po tolikih letih. Tudi v nas. Kristus, naše vstajenje; naše življenje; naša velika noč!
Ali smo ob tem prazniku vseh praznikov resnično razumeli Kristusovo besedo po tem, da naj bomo strežniki drug drugemu? Ali znamo biti otroško preprosti, iskreno ponižni? Ali smo pripravljeni drug drugemu streči? Ali uvajamo vsak dan bolj v stvarno življenje Kristusovo novo, največjo in edino zapoved – zapoved vseodpuščajoče in vsedarujoče ljubezni?
Če se nismo dvignili na to višino, nismo Kristusovi učenci in naša velika noč je prazen kič in varljiva maska, ki zakriva bedno plehkost naše nekrščanske notranje podobe.
Velika noč je zato tukaj, da se v vsej duhovni nagoti zazremo v zrcalo – Kristusa in stvarno ugotovimo, koliko smo dorasli vanj, koliko smo v sebi dogradili lik učlovečenega, križanega in vstalega Kristusa.
To je naša prva življenjska naloga: graditev vstalega Kristusa v sebi.
Druga pa je: posvečevanje vsega, kar je okrog nas, naj je to človek, naj je to žival ali mrtva stvar. Vsi smo duhovniki. S svetim krstom smo včlenjeni v velikega duhovnika Kristusa in naša življenjska naloga je posvečevanje. Vse, kar je zemeljskega, moramo posvečevati, spreminjati v Kristusa. Preko nas, ki smo poklicani k svetosti, mora vse postajati sveto. Vse mora rasti v Kristusa, velikega zedinjevalca tostranstva in večnosti.
Da bo to mogoče, moramo svojo duhovno bit hraniti z milostnim kruhom življenja. To nam ponuja sveta maša, ki ni le spomin zadnje večerje in smrti na križu, temveč je živa obnovitev, ponavzočenje Kristusove žrtvene daritve in njegovega vstajenja in našega odrešenja. In to ne le na veliko noč, temveč vsak mesec, vsako nedeljo, da, celo vsak dan, če je to le mogoče. Le tako bo v nas živel in rasel resnični – vstali Kristus!


Po: S. Janežiču

 
32_2011_2.png

»Razpeli so ga na križ in usmrtili. Bog pa ga je obudil tretji dan in mu dal, da se je očitno prikazoval, ne vsemu ljudstvu, temveč pričam, ki jih je Bog vnaprej izbral, nam, ki smo z njim jedli in pili potem, ko je vstal od mrtvih. Nam je tudi naročil, naj oznanjamo ljudem in pričamo, da je on tisti, ki ga je Bog določil za sodnika živih in mrtvih.«

Aleluja! Kristus je vstal! On računa na naše pričevanje, a naša vera je včasih tako majhna, da si niti ne upamo povedati, da je Jezus naš Gospod. Bodimo pogumni. Pričajmo – imamo veselo novico!

Zadnja sprememba ( sobota, 23. april 2011 )
 
Voščilo

»Kaj iščete živega med mrtvimi? Ni ga tukaj, temveč je bil obujen.
Spomnite se, kako vam je govoril, ko je bil še v Galileji:
›Sin človekov mora biti izročen v roke grešnih ljudi, biti mora križan in tretji dan vstati.‹«
(Lk 24,5-7)

Vesele in blagoslovljene velikonočne praznike!

 

Naj vam spomin na dogodke našega odrešenja okrepi vero in zaupanje v Gospoda in naj vas sredi poti preizkušenj tega sveta odžeja in okrepi njegova ljubezen.
Zadnja sprememba ( sobota, 23. april 2011 )
 
Velika noč - Gospodovo vstajenje

VELIKA NOČ – GOSPODOVO VSTAJENJE

»PRI NAS DOMA«


NAJVEČJI PRAZNIK –  ZAKAJ?32_2011_1.jpg
Predniki duhovnega potovanja kristjanov, Izraelci, so bili sužnji v Egiptu. Bog jim je pokazal pot v svobodo tako, da je naročil Mojzesu, naj jih popelje v Obljubljeno deželo.
Ko so Izrealci obhajali svoj največji praznik, vsakoleten spomin na prehod iz sužnosti v svobodo, je po letu 30 Jezus dopolnil judovski praznik s svojim trpljenjem, smrtjo, predvsem pa z vstajenjem iz groba.
Z vstajenjem je dokazal, da človekov cilj niso začasni uspehi in težave tega življenja, marveč večno veselje v  Bogu.  
Od takratne, Jezusove!, velike noči vemo, da človek s smrtjo zaživi večnost z Bogom.
Vsako leto ponavljamo in z obredi oživljamo največjo resnico o človeku, njegovo vstajenje.
Velika noč je zaradi tega največji praznik, praznik vstajenja in poveličanja.
VELIKA NOČ, praznik vseh praznikov, naj se uresniči tudi v naši družini in v našem domu.

KAKO?
Mizo okrasimo prazniku primerno.
Sredi mize postavimo pomladansko ikebano in belo ali rdečo svečo, ki ponazarja svetlobo vstajenja in naš krst. S krstom smo vstopili v svetlobo na poti odrešenosti.
Pred velikonočnim kosilom (oče) prižge svečo. Nato skupaj molimo velikonočno molitev, ki jo ponavljamo do prihodnje - bele nedelje, še bolje, ves letošnji maj!
 

VELIKONOČNA MOLITEV

 

32_2011_2.jpgOče ali mati (V) molitev vodi, ostali (O) odgovarjamo:

V: Raduj se, Kraljica nebeška, aleluja,
O: Zakaj On, ki si ga bila vredna nositi, aleluja,
V: Je vstal, kakor je rekel, aleluja,
O: Prosi za nas Boga, aleluja.


V: Veseli in raduj se, Devica Marija, aleluja,
O: Ker je Gospod res vstal, aleluja.

V: Molimo. Vsemogočni Bog, z vstajenjem svojega Sina, našega Gospoda Jezusa Kristusa, si razveselil človeštvo. Po priprošnji njegove deviške matere Marije naj dosežemo veselje večnega življenja. Po Kristusu, našem Gospodu. Amen.

Podamo si roke in voščimo:

»ALELUJA! BLAGOSLOVLJENA VELIKA NOČ!«

Zadnja sprememba ( sobota, 23. april 2011 )
 
<< Začni < Nazaj 51 52 53 54 55 56 57 58 59 60 Naprej > Konec >>

Rezultati 433 - 440 od 592