OOPS. Your Flash player is missing or outdated.Click here to update your player so you can see this content.
Predsednik ND Gorica na Sveti Gori
predsednik_nd_gorica_na_obisku.jpg

Veseli smo, da se je g. Robert Vrtovec, predsednik ND Gorica, odzval povabilu patra gvardijana Bogdana Knavsa in v petek, 18. novembra, v popoldanskih urah obiskal Sveto Goro. Beseda je tekla o pomenu športa in radosti, ki jih šport prinaša pri vzgoji naše mladine. Dotaknila sta se tudi vprašanja neuradne himne ND Gorica. Himne, ki je sicer zelo ritmična in vesela, ne vrtijo več pred začetkom domačih tekem. Del himne (po novem brez spornega besedila) vrtijo samo ob doseženem golu.
Ob koncu sta se dogovorila, da bodo novogoriški nogometaši spomladi obiskali Sveto Goro, od koder je čudovit pogled tudi na novogoriško športno igrišče. Že sedaj našim fantom želimo veliko športne sreče in poguma ter jim kličemo: Dobrodošli na Sveti Gori! Pri nas ste vselej dobrodošli in Sveta gora vas bo vedno gostoljubno sprejela. Da bi bilo stikov še več, je g. Robert Vrtovec patra Bogdana prijazno povabil na domače tekme.
Predsedniku ND Gorica, g. Vrtovcu, še enkrat hvala za obisk, za njegovo prijateljsko besedo in za najdeno rešitev glede neuradne himne ND Gorica, ki bo odslej spoštljiva za vse navijače, ne glede na njihovo versko pripadnost.

Zadnja sprememba ( ponedeljek, 21. november 2011 )
 
Nadškof dr. Frančišek Borgija SEDEJ
sedej.jpg

Tudi nadškof in metropolit dr. Frančišek Borgija Sedej je vreden, da se ga spoštljivo spomnimo ob 80-letnici njegove smrti, saj velja za škofa pričevalca. To je bil zadnji goriški nadškof Slovenec. Rodil se je v Cerknem 10. oktobra 1854. Maturiral je na frančiškanski gimnaziji, duhovnik je postal l. 1877, leta 1884 pa je še doktoriral na Dunaju. Potem je predaval biblične vede, najprej v Gorici, zatem pa tudi na Dunaju. Za škofa je bil posvečen 25. marca 1906 v Gorici. Med prvo svetovno vojno se je s semeniščem umaknil v stiški samostan (27. julija 1915). Ko se je leta 1918 vrnil v Gorico, se je ves posvetil obnovi škofije v vseh ozirih. Porušenih je bilo mnogo cerkva. Hotel je biti dober škof Slovencem, Italijanom in Furlanom, a so si fašisti z vso močjo prizadevali, da ga odstranijo. Ko je leta 1923 ustanovil goriško Mohorjevo družbo, so mu to zelo zamerili. Ko duhovniki niso več smeli v šoli poučevati verouka v slovenščini, so to poučevanje prenesli v cerkve. Fašisti so bili vedno nasilnejši. Ko je celo iz Rima dobil namig, naj odstopi, je to storil 23. oktobra 1931, 1. novembra istega leta se je poslovil od škofije, 5. novembra je zbolel in 28. novembra 1931 strt od vsega hudega umrl. Pokopan je v baziliki na Sveti Gori, za katero si je zelo prizadeval, da so jo ponovno zgradili. Ni pa dočakal njene posvetitve. V usodnih letih je bil za goriške Slovence trdna opora. Bil je močna osebnost, zato ga fašistom ni uspelo tako hitro streti, kot so strli tržaškega škofa dr. Andreja Karlina, kasnejšega mariborskega škofa (1923–1933). Nadškof Sedej je bil velik Slovenec, po prvi svetovni vojni si je močno trudil za to, da bi bila Sveta Gora čimprej obnovljena. Svoj zadnji počitek je našel v svetogorski baziliki (za glavnim oltarjem).

P. Zdravko Jakop 
Zadnja sprememba ( ponedeljek, 21. november 2011 )
 
Nedelja Kristusa Kralja (20.11.2011)
slika_06_copy.jpg
 
»Ko pride Sin človekov
v svojem veličastvu
in vsi angeli z njim,
takrat bo sédel na prestol
svojega veličastva.
Pred njim bodo zbrani
vsi narodi in ločil bo
ene od drugih, kakor pastir
loči ovce od kozlov.
Ovce bo postavil
na svojo desnico,
kozle pa na levico.

(Mt 25,31–33 )
slika_09_copy.jpg 

 

 

Jezus Kristus, Kralj nebes in zemlje,
daj nam živeti v ljubezni in svobodi,
v miru in tvojem odpuščanju.
Naj pride k nam tvoje Kraljestvo.
 
Pripravi svoje Kraljestvo
tudi v mojem srcu,
moj Gospod in moj Kralj,
in mojega življenja dar
naj bo biser za tvojo krono.
Kralj pravičnosti in miru,
tvoje Kraljestvo
bodi moje oznanilo svetu.
Ob koncu življenja me sprejmi
v Kraljestvo večnosti,
da ti v nebeškem zboru
zapojem večno hvalnico.

Amen.


s. Marija Šeme

 

 

Mt 25,31–46

DELAJMO DOBRO


Božja beseda je na današnji dan zelo bogata. Bodimo pozorni, da je rečeno: blagoslovljeni mojega Očeta; gre za izraz, ki označuje pripadnost in ki potem privede do pojma bratje. Božja družina se dokončno zbere v Očetovi hiši, v tistem kraljestvu, ki vam je pripravljeno od začetka sveta. To kraljestvo ni nekaj naključnega, temveč nas je Bog že od vekomaj poklical k večnemu življenju z njim, v občestvo z njim, s Sinom po Svetem Duhu. Vse to nam daje in pri tem ne zanemarja naših zaslug ali tega, kar smo naredili, pač pa to neskončno presega.
In kaj so storili tisti, ki so imenovani »blagoslovljeni«? Dobra dela usmiljenja. Ta dela služijo za utemeljitev nagrade in obsodbe. Ne presoja jih samih v sebi, ampak v odnosih, ki so jih stkali z udeleženimi in z Gospodom. Ko so jih opravljali ali pa jih niso opravljali, so živeli ali pa niso živeli pravega človeškega odnosa delitve, ljubezni, dobrote in usmiljenja do bolj potrebnih. Živeli so »blagor usmiljenim«, sedaj pa doživljajo, da se izpolnjuje obljuba: »Kajti usmiljenje bodo dosegli.« Dediščina je čisti dar usmiljenja, izraz neskončne Božje dobrote. Vendar pridejo tudi do odkrijta. Iz kraljevih besed spoznajo, da se njihova dobra dela niso končala samo pri trpečih. Ko so se zanimali zanje, so služili samemu Jezusu: ste meni storili.
Kdor torej izpolnjuje dela usmiljenja, je vključen v Božje ljudstvo, pa ne glede na to, ali je del Cerkve ali ne. Kdor dela usmiljenja živi, dejansko služi Gospodu, čeprav ne ve izrecno, da mu služi, ne bo ostal brez povračila.
»Tisti dan« bo namreč polno presenečenj. Mi, kristjani, ki imamo možnost, da nenehno beremo Jezusovo besedo, pa hodimo skozi zgodovino ob jasnem spoznanju, kaj moramo narediti, da bi se rešili; vemo, da se bomo rešili prav po delih. Nismo ljudje, ki hodijo v temi; smo »sinovi luči«, »sinovi dneva« (1 Tes 5,5). Vendar smo to le, če živimo, kar nas je Jezus naučil. Biti blagoslovljeni ali prekleti, je torej odvisno od nas.

 


Po: M. Galizziju

 
slika_07_copy.jpg
slika_08_copy.jpg
 
Ali je mogoče služiti Kristusu drugače kot s služenjem ljudem? Ali je kakšna druga pot, da ljubimo Kristusa, kot ta, da ljubimo ljudi, se bojujemo proti vsemu, kar ljudi in življenje ponižuje? Kdor veruje v Kristusa, ta  ne prenaša, da bi bili obrazi ljudi žalostni, ampak sodeluje z vsemi, ki bi radi spremenili svet. Zavzemanje za pravičnost, za delitev sreče pomeni tudi izkazovanje zvestobe Kristusu!

 

Zadnja sprememba ( sobota, 19. november 2011 )
 
<< Začni < Nazaj 51 52 53 54 55 56 57 58 59 60 Naprej > Konec >>

Rezultati 433 - 440 od 703