OOPS. Your Flash player is missing or outdated.Click here to update your player so you can see this content.
14. razstava jaslic
razstava_jaslic_2015_2016.png
Zadnja sprememba ( ponedeljek, 07. december 2015 )
 
2. adventna nedelja – 06. 12. 2015 – C (Lk 3,1-6)

V današnjem Lukovem evangeliju so navedene velike osebnosti tistega časa. Najprej je omenjen cesar Tiberij, ki živi v težkih časih prestolnice Rima. Svet se je takrat radikalno spreminjal. Potem je Pilat, pomembna politična osebnost tistega časa v Palestini. Bil je aroganten, trd, brutalen. Judje nimajo do njega nobene simpatije. Je tudi odgovoren za smrtno obsodbo Jezusa iz Nazareta. Kralj Antipa je vladal poleg Nazareta; potem si je zgradil še novo vladno palačo. O drugih osebnostih ne vemo skoraj nič, razen njihovega imena. Veliki duhovnik pa je bil Kajfa. Imamo torej sedem osebnosti. 1) Luka hoče, da je vsem jasno, da ne pripoveduje izmišljeno zgodbo, mit, legendo. Ne, govori o konkretnih osebnostih. Hoče povedati, da nam predstavlja zgodovinsko osebnost iz določene kulture, sveta, jezika, s konkretnimi zgodovinskim podatki. 

2) Številka 7 hoče povedati, da je vsa profana zgodovina in vsa sveta zgodovina, ki jo predstavlja veliki duhovnik – vsa ta zgodovina bo »podpisana« z osebnostjo, ki prihaja in nas uvaja v nov svet. Gre za poseg Boga v zgodovino. 3) Božje kraljestvo je sedaj tukaj in ni kraljestvo drugega sveta, a je kraljestvo v tem svetu, v svetu neumnega razmišljanja tukajšnjih – tusvetnih ljudi. V Jezusu iz Nazareta gre za drugi red, za alternativno družbo in je radikalen svet, v katerem živi Jezus in nas (njegove učence) vanj uvaja. 

2_adventna.jpg

 To je zgodovinski okvir, sedaj pa pride Božja beseda. Če Bog hoče spremeniti svet, na koga naj pride njegova beseda? Ali naj pride na te velike osebnosti, ki vladajo svet? Božja beseda pride na Janeza Krstnika, ki je v puščavi. Lk je o njem govoril že v 1. poglavju, ko je govoril o njegovem spočetju in rojstvu. Bo poln Svetega Duha, o njem govori v Zaharijevem spevu – Benedictus: da pripravi ljudi, da pripravi pot Mesiju. Otrok je rastel v duhu in v puščavi, vse do razodetja Izraelovim sinovom. Sedaj je otrok odrastel in v Jordanu, v puščavi je postavljen v svoje poslanstvo. Je duhovnikov sin, po tradiciji bi moral biti v templju in ne v puščavi. Tam bi naj zamenjal svojega očeta Zaharija. Moral bi se pridružiti ostalim duhovnikom. Janez ni duhovnik templja (kjer so velike slovesne liturgije), gre torej za radikalno novost. Bog hoče sadove in ne listje, ne videz. Začenja se nov čas, zunaj templja, v Kumranu. Tukaj so menihi živeli oddaljeni od templja, ker so prepričani, da tisto bogoslužje v templju Bogu ni všeč. Oni se pripravljajo za Gospodov prihod. Janez je v zunanjem svetu, v puščavi in pripravlja ljudstvo na prihod Gospoda. Danes pripravlja tudi nas, da bomo lahko sprejeli Gospoda in njegov resnično nov svet v naši družbi, v našem osebnem, družinskem življenju. Gospod pride konkretno s svojo besedo, z evangelijem. Janez Krstnik nam govori, kako naj pustimo Gospodu, da vstopi v naš svet. Puščava nas spominja na resnost, na bistvene stvari, daleč od reklam, oglasov, od malikovanja tega sveta. To nas lahko večkrat pripelje do tega, da izgubimo zdravo pamet. S tolikimi odvečnimi stvarmi smo tukaj obteženi in nam preprečujejo prihod Gospoda. Tu je tišina. Najlepša izkušnja srečanja z Bogom. V velikih dvoranah tega sveta se išče izkazovanje časti velikim, gospodovalnim, blišč, slava. Gospod hoče tišino v puščavi, kjer je mogoče poslušati Gospodov glas. To je za nas pomembno v tem adventnem času priprave. Janez je prehodil vso judejsko pokrajino, je vedno na poti. Govori ljudstvu, ker niso svobodni, jih pripravlja na novega Mojzesa, ki jih bo osvobodil. Naloga Janeza Krstnika je oznanjati krst spreobrnjenja (metanoia). Zahteva spremenjenje življenja in se potem potopiti v vodo, da izgine staro življenje in se začne novo življenje. Ne gre za spremembo nekaj posameznosti v življenju, marveč celotni obrat mišljenja, lestvice vrednot, se obrniti k Edinemu, iti vedno višje v služenju bratom (kar je v resnici ponižanje k bratu). Pustiti, da On v nas naredi spreobrnjenje.

Sedaj je naveden prerok Izaija. To je iz Izaijeve knjige Tolažbe. To je devtero Izaija, ki ni velik poet, kot prvi Izaija in oznanja vrnitev ljudstva v obljubljeno deželo. Se skrije za veliko ime Izaija (40. poglavje). »Tolažite, tolažite moje ljudstvo, govorite mu na srce, njegovo suženjstvo se je končalo«. Končane so težke posledice greha, ki so kaznovale ljudstvo. Sedaj je konec suženjstva, prihaja osvoboditelj. Gre lahko za materialno suženjstvo,v Jezusovem času lahko gre za  suženjstvo v rimskem imperiju, a gre še za globljo osvoboditev, onstran političnih danosti. To oznanilo osvoboditve obrnejo na Janeza Krstnika, saj bo sedaj šlo za veselo novico, lepo novico, za upanje. Presenetljive stvari so napovedane. Vsi sinoptiki navajajo ta odlomek Izaija. A Luka nadaljuje z dodatkom: »Potem, kako bodo griči zravnani…«  Na začetku časa, ko bo Bog s svojim prihodom uničil, kar preprečuje srečanje Boga z ljudmi, ljudstvi. Luka zaključi s pomembnim stavkom: »Vsako meso bo videlo Božje odrešenje«. To je oznanilo veselja (drugi sinoptiki tega nimajo) odrešenja vsega človeštva – univerzalnost Odrešenika, ki odrešuje vsakega človeka. 

Prejšnjo nedeljo nas je Božja beseda vabila, da smo budni in čuječi v odkrivanju Božjega delovanja. Danes nas pošilja, da se odpremo vedno bolj Kristusovemu odrešenju v nas. 

Vi in jaz, kaj lahko naredimo in kako naj uresničimo klic Božje besede v svetem bogoslužju ?

  • Ali prepoznam kakšno oviro v meni za druženost z Bogom in človekom?
  • Ali sem odprt Gospodovi besedi, da bi živel z Božjo močjo in iz nje deloval?
  • Ali oznanjam kakor Janez Krstnik, da je Gospod odrešenik?
  • Ali gre še za kakšno bolj osebno stvar, držo, navado, kjer se moram obrniti od stvari h Gospodu?

Ostanimo budni in se približujmo odrešenju, ki nam ga Gospod podarja v našo osebno in družbeno osvoboditev in uresničitev.

Zadnja sprememba ( sobota, 05. december 2015 )
 
MOČ BOŽJEGA USMILJENJA

MOČ BOŽJEGA USMILJENJA

(predavanje na Kapeli: 04. XII. 2015) – po večerni sv. maši.

Smo pred letom Božjega usmiljenja, ki ga bo papež Frančišek odprl na praznik Brezmadežne. V današnjem razmišljanju bomo s pomočjo Božjega razodetja poskušali odkriti nekoliko globlje, kako Sv. pismo razodeva usmiljenega Boga, potem se bomo ustavili ob blagru »Blagor usmiljenim« in Jezusovi zahtevi, naj bomo usmiljeni, kot je Oče usmiljen (ob sv. Bonaventuri). Naposled bomo videli še nekaj spodbud o svetem letu Božjega usmiljenja, ki ga bomo začeli povezani z vesoljno Cerkvi na Sveti Gori z odprtjem vrat Božjega usmiljenja v nedeljo, 13. 12., ob 16.00.

  1. Božjega usmiljenje – misericordia – se razodeva in daje veselje

Tweet PP Frančiška: »Izkušnja usmiljene ljubezni nas naredi še bolj sposobne, da lahko podelimo veselje z drugimi«. Izkušnja Božjega usmiljenja nam daje veselje, ki ga potem delimo z drugimi.

image1.jpg

V vsakdanjem življenju, razmišljanju smo pozabili na usmiljenje in se mu včasih celo izogibamo. Pp Frančišek pravi : »Moderna družba se Bogu usmiljenja upira. Usmiljenje modernemu človeku ne ustreza, saj se ima  za gospodarja zemlje, ki si jo je podvrgel. Ta človek misli in govori, da v tem svetu ni potrebe in prostora za usmiljenje. Posledica takšnega razmišljanja in ravnanja je, da živimo v svetu, ki postaja vedno bolj nasilen. Odnosi postanejo težki, ker ni usmiljenja. Ta svet je tako vedno bolj trd. 

Beseda usmiljenje (misericordia) je sestavljena iz misere = revščina in cordia = srce. Bog ima srce, s katerim se odpira ljudem in je do njih usmiljen v njihovih mnogih oblikah revščine. Božje usmiljenje je srce Očeta, ki ljubi in ta ljubezen ga žene, da ljudem odpušča njihove grehe, krivde, neumnosti in jih vabi, naj tudi oni tako delajo.

Globlji pomen besede misericordia bomo našli v  Sv. pismu. Gre za širok in globok pomen te besede, ki jo izražamo še z drugimi besedami, ki vsaka pod svojim vidikom prinesejo del njenega bogastva. 

Prvi pogled na besedo misericordia je, da gre za reko Božje ljubezni, ki je tako močna, da odnese vse zlo, ves greh. To je ljubezen, ki zmaguje, tako da greh več ne ostane, pa tudi zlo ne. 

Vedno se pritožujemo, kaj na tem svetu ni vredu, a smo slepi za reko Božje ljubezni, ki se stalno izliva na naš svet. In ta ljubezen je zmagujoča. 

Zadnja sprememba ( sobota, 05. december 2015 )
Preberite več...
 
<< Začni < Nazaj 1 2 3 4 5 6 7 8 9 10 Naprej > Konec >>

Rezultati 41 - 48 od 714