OOPS. Your Flash player is missing or outdated.Click here to update your player so you can see this content.
5. POSTNA – TIHA NEDELJA – A: Ez 37,12-14; Rim 8,8-11; Jn 11,1-45

Tam, kjer je Kristus, je vstajenje in življenje


5_postna_1.jpg
Tam, kjer je Kristus, je vstajenje in življenje. Štiri dni mrtvo truplo prijatelja Lazarja v grobu, potrtost in bolečina sester Marte in Marije, žalost in trpljenje tolikih prijateljev, vse se spreminja v radost in življenje. Tam, kjer je Kristus, ni bolezni, ne smrti, tam je življenje.
Dogodek, ko je Jezus mrtvemu Lazarju podaril življenje, nam vsem hoče povedati, da je življenje močnejše od smrti in da nam to življenje lahko podari samo Kristus – Bog.
Smo v postnem času. Ali slišimo Kristusov klic: Pridi ven! Zapusti svojo grešnost in slabosti. Ne bodi mrtev za vse, kar lahko storiš dobrega, posnemaj njega, ki daje življenje.

 
Pred leti so odkrili na zidu vaške cerkvice v Hrastovljah slovite freske, ki so jih poimenovali »Mrtvaški ples«. Tak naslov je dal znani slovenski kulturnik eni svojih knjig. V njej je zbral, kaj je petdesetero umetnikov naše besede povedalo o smrti. Pisec omenjene knjige ni bil vernik. Odklanjal je vsakršno misel na posmrtno življenje. Priznal pa je, da je človek čudovit in smiseln poskus narave in njenih umskih sposobnosti. Priznal je tudi, da se v mislečem človeku oglaša neutešljiv glas, ki se upira smrti in teži k zmagi življenja. Tesnobno se sprašuje, kateri od teh dveh  tekmecev bo pobral končne lovorike.
Koščena žena je s svojim ledenim plaščem ogrnila Jezusovega prijatelja Lazarja. Jezus ga je poklical nazaj v življenje, ko je bil že četrti dan v grobu. S tem je dokazal, da je močnejši od smrti in da ima nad njo oblast. Ne bo pa nas s to močjo in oblastjo klical nazaj v zemeljsko življenje, temveč nas bo po smrti obudil v novo, večno življenje. To je povedal v znamenitem izreku: »Jaz sem vstajenje in življenje. Kdor vame veruje, bo živel, tudi če umre; in vsakdo, kdor živi in vame veruje, vekomaj ne bo umrl. Veruješ v to?« (Jn 11,25-26).
5_postna_2.jpg
Te besede je izrekel po Martini besede: »Gospod, ko bi bil ti tukaj, moj brat ne bi umrl; a tudi zdaj vem, da ti bo Bog dal, kar koli ga poprosiš.« (Jn 11,21-22). Enako vero je izpovedala Marija: »Gospod, ko bi bil ti tukaj, moj brat ne bi umrl.« (Jn 11,32).
Ko so Judje videli Jezusovo žalost nad mrtvim Lazarjem, so govorili: »Glejte, kako ga je imel rad.« (Jn 11,35). Vsak od nas je ob svoji smrti Lazar, ki ga Jezus ljubi. To bo storil kot Jagnje Božje, ki odjemlje greh sveta. Smrt je prišla na svet po grehu. Jagnje, ki odjemlje greh, ne očiščuje le madeže vesti, temveč obračunava s smrtjo in vrača v življenje. To ni več mrtvaški ples, temveč rajanje živih!   

Zadnja sprememba ( sobota, 05. april 2014 )
 
4. POSTNA NEDELJA
»Dokler sem na svetu, sem luč sveta.« Ko je bil to izgovoril, je pljunil na tla, s slino naredil blata, mu pomazal z blatom oči in mu rekel: »Pojdi, umij se v Siloi!« (kar pomeni Poslani). Šel je torej in se umil in, ko se je vrnil, je videl« (Jn 9,5–7).

4_postna.jpg
Z OČIŠČENIM POGLEDOM

Miss sveta, miss Slovenije, miss Blatnega Dola … Lepotna tekmovanja. Razstava avtomobilov, razstava psov ali mačk … Razstave rož in jedi. Ne bom naredil krivice sodobni družbi, če jo bom označil kot družbo pozunanjenosti. V njej je od človekove zunanjosti in načina javnega nastopa odvisen uspeh. Prav zato v naš čas še bolj odmevajo besede, ki jih je izrekel Gospod preroku Samuelu v današnjem prvem berilu: »Človek namreč vidi, kar je pred očmi, Gospod pa gleda na srce« (1 Sam 16,10). Zunanjost je lahko varljiva in bistvo je velikokrat očem nevidno. Koliko stvari nam zastira pogled, da bi videli »v srce«! 
Sebičnost nas dela slepe za potrebe drugih. Neobčutljivost nas dela slepe za trpljenje, ki ga povzročamo drugim. Domišljavost nas dela slepe za pravice vseh ljudi. Ponos nas dela slepe za naše napake. Predsodki nas delajo slepe za resnico. Površnost nas dela slepe za resnično vrednost osebe, da sodimo po videzu. 
Možnosti za zaslepljenost je še veliko. Zato je pomembno, da imamo odprte notranje oči, oči vere, ki nam bodo pomagale, da bomo videli bistvo. Današnji evangelij je pravzaprav pripoved o poti do vere, saj govori o človeku, ki je spregledal, še bolj pa o človeku, ki je začel verovati v Kristusa. Njen vrh je sleporojenčeva izpoved vere: »Verujem, Gospod!« (Jn 9,38).
Pot sleporojenega je simbol poti od nevere k veri, poti iz teme k luči. Zdrav vid je dragocen dar, za  katerega se moramo Bogu zahvaljevati. Vera pa daje globlji in drugačen pogled. Vse se spremeni, če pogledamo z očmi vere: »Nekoč ste bili tema, sedaj pa ste luč v Gospodu« (Ef 5,8), pravi drugo berilo. Koliko pričevanj ljudi bi lahko našteli, ko so z resničnim spreobrnjenjem videli sebe in svet okoli sebe v novi luči, predvsem v luči smisla, veselja in upanja. Prosimo Gospoda, naj očisti naš vid, da bo »všeč Gospodu« ter bodo oči našega srca videle bistveno in ne bomo »sodelovali pri jalovih delih teme«, ampak »živeli kot otroci luči« (Ef 5,8).

Po: B. Rustja, Tvoje obličje iščem

Bog ima k sreči tudi druge načine, da nas povabi k razmišljanju, ne zgolj bolezen … Toda za koliko ljudi je bila prav bolezen tisti postanek, premor, bodisi od mrzličnega zunanjega dela, bodisi od življenja, v katerem so nebistvene, postranske zadeve povsem prevladale nad bistvenim … Če trpim: ali sem se že dovolj zbral, da bi zaslišal Božje povabilo, da se rešim prevelike navezanosti na materialne reči in se bolj navežem na nadnaravne? … Če ne trpim, če me ne ovira kakšna bolezen: imam dovolj čuta, da razumem dramo tistih, ki jih je na svojevrsten način obiskala ljubezen? … Gospod, pomagaj mi, da bom danes pozoren do tebe in do drugih … Ponujaš mi, da vidim, predvsem, da vidim s srcem – naj izkoristim to v oznanjevanje Dobrega.
F. Lelotte, Iskre

Zadnja sprememba ( sobota, 29. marec 2014 )
 
3. POSTNA NEDELJA
Jezus ji reče: »Daj mi piti!« Njegovi učenci so bili namreč odšli v mesto kupovat živeža. Samarijanka mu pravi: »Kako, da ti mene prosiš piti, ko si Jud, jaz pa Samarijanka?« Judje namreč niti ne govorijo s Samarijani. Jezus ji je odgovoril: »Ko bi poznala božji dar in kdo je, ki ti pravi: »Daj mi pit«, bi ga ti prosila in bi ti dal žive vode.« (Jn 4,8–10)

3_postna.jpg 
DRUGIM POMAGATI ODKRITI DOBRO

V vsakem človeku je jedro, v katerem je nekaj dobrega. Vsak človek je Božja podoba. Tudi v samarijanski ženi, ki ni slovela po krepostnem življenju, je bila skrita dobrota, na kateri je gradil Kristus. Največje dobro, ki ga lahko storimo za druge, ni to, da jim damo nekaj dobrega, ampak da pokažemo dobro, ki je v njih.
Bog kaže na bogastvo, ki je v nas. Kristus računa z nami, čeprav smo grešni. Bog nas potrebuje. Išče nas, ker smo zanj dragoceni, in želi, da sodelujemo z njim. S tem ko nas Bog vabi za sodelavce, ne uničuje naše svobode. Razlagalci Svetega pisma vidijo v vodi, ki je omenjena v današnjem evangeliju, tudi simbol Božje milosti, ki jo Bog naklanja človeku. Božja milost je kakor »izvir vode, ki teče v večno življenje« (Jn 4,14). Voda, ki jo prinese dež, in zemlja, ki to vodo prejme, sta razlagalcem ponudila možnost, da so razložili razmerje med milostjo in človeškim prizadevanjem. Jasno je, da zemlja brez dežja ne bi obrodila. Z druge strani pa: čemu bi koristil dež, če polje ne bi bilo obdelano in posejano? Dež ne bi imel česa zalivati. Kakor pri dežju in zemlji imamo tudi pri človekovem sodelovanju z milostjo dve prvini: milost in človeško delo: končni rezultat je sad obeh. Kako lahko združimo dve tako različni prvini? Ne moremo reči, da je rezultat polovična zasluga nas, polovična pa nekoga drugega. Človeško delo, ki ga opravimo v Božji milosti, je vse Božje in vse naše. To ponazarjamo s primerom: roka prime pero in napiše pismo. Pismo je napisano z roko in s peresom. Pero je »instrument« roke. Prosimo Gospoda, naj v postnem času sodelujemo z njegovo milostjo, se trudimo v drugih odkriti dobro, pokazati nanj in jih voditi k Bogu.
Po: B. Rustja, Tvoje obličje iščem



Jezusovo veselo oznanilo podira vsakršne pregrade. Odstranjuje prezir in zaničevanje. Noben narod ni vzvišen nad drugim narodom, nobena rasa ni pametnejša kot druge, noben narod bolj veren kot drugi. Vsi imajo pravico do iste osrečujoče Božje ljubezni!
Verovati v Jezusovo veselo oznanilo pomeni: vneto sodelovati pri odstranjevanju vsega, kar ljudi deli in ločuje. Kristjani smo poklicani, da gradimo mostove, ki ljudem omogočajo medsebojno srečanje.
Po: A. Hariju

Zadnja sprememba ( sobota, 22. marec 2014 )
 
<< Začni < Nazaj 1 2 3 4 5 6 7 8 9 10 Naprej > Konec >>

Rezultati 41 - 48 od 590