OOPS. Your Flash player is missing or outdated.Click here to update your player so you can see this content.
29. nedelja med letom - misijonska nedelja: Mt 22, 15-21
"Dajte cesarju, kar je cesarjevega in Bogu, kar je Božjega." Od l. 6 po Kr.. so rimski okupatorji v Izraelu pobirali glavarino. Je imel rimski cesar pravico zahtevati ta davek od Božjega ljudstva? To vprašanje je sporno tako iz verskega kot iz političnega vidika. 
 
29_nedelja_med_letom_1.jpg
V deželi, kjer močni judovski nacionalizem sprejema podrejanje tuji oblasti tragično in nadvse sovražno, pa je to vprašanje nevarno. Kajti ne glede na to, kako Jezus odgovori, je v nevarnosti, da ga razglasijo ali za radikalnega nacionalista, ki zavrača plačilo dajatev cesarju ali pa da izgubi svojo religiozno avtoriteto kot rabi, če davek odobrava.

"Hinavci" reče Jezus in z jasno zahtevo zaključi debato: "Dajte torej cesarju, kar je cesarjevega in Bogu, kar je Božjega." Oni, katerih torbe so polne cesarjevega denarja, so de facto že priznali cesarjevo nadvlado. Vendar Bog in cesar nikdar ne moreta biti enakovredna tekmeca. Ravni sta popolnoma različni. Tudi pri priznavanju cesarjevega davka je potrebno imeti Boga za tistega, kateremu pripada dejanska pokorščina. Vsaka posvetna moč je minljiva, le Božje kraljestvo je trajno in večno. Zaradi tega je Bog sam odločilna instanca, po kateri se moramo ravnati. Kajti Božja oblast ne zahteva človeških materialnih dobrin, temveč kliče samega človeka.

"Dajte cesarju, kar je cesarjevega in Bogu, kar je Božjega." S tem ko Jezus tem, ki ga sprašujejo, ne odgovori s pričakovanim da ali ne, nam da misliti, da gre pri tem za veliko bolj bistvene stvari kot za vprašanje davkov. Gre za to, da je potrebno v vsakem primeru bolj slediti Bogu kot ljudem. 
29_nedelja_med_letom_2.jpg
Kako to konkretno doseči v vseh možnih situacijah, v Svetem pismu ni končnih receptov. Prav tako nas Jezus ne razbremeni odločitve, kaj je prav in kaj ne. 
Če želimo začutiti, kaj je dovoljeno, lahko na to vprašanje odgovorimo na osnovi naše vere, našega védenja in vesti. Ne obstaja samo en pravilni da in samo en pravilni ne. Kateri odgovor je pravilen v konkretnem vprašanju, bo raslo in zorelo v nas. 

Kdor daje Bogu tisto, kar Bogu pripada – svoje srce, svojo pozornost, svoje notranje in zunanje uho, temu se bo razkril odgovor tudi na včasih težka in kontroverzna vprašanja.

"Dajte Bogu, kar je Božjega!" – tu se spontano postavi vprašanje – kaj pripada Bogu? Če pripada davek cesarju, kaj pripada Bogu? Odgovor se lahko glasi le – Bog je prisoten povsod, saj je stvarnik in je vse ustvarjeno po njem. Če je Bog prisoten povsod, potem pripada tudi Bogu vse, predvsem vsak izmed nas. Denar je danes takšen, jutri drugačen. Božja prisotnost v stvarstvu pa ostaja enaka. Zaradi tega se lahko zanesemo le Nanj, zaradi tega smo lahko le Njemu nekaj "dolžni".

Zadnja sprememba ( sobota, 18. oktober 2014 )
 
28. nedelja med letom – A – (Iz 25, 6-10a; Flp 4, 12-14.19-20; Mt 22, 1-14)
28_navadna.jpg
Vsi trije svetopisemski odlomki današnjega dne, se osredotočijo na vrsto osebnih drž in izkušenj, ki so vse bistveno povezane z našo krščansko vero, hkrati pa nas vabijo, da preverimo, v kolikšni meri so te drže prisotne v našem življenju.

Če se vživimo v razpoloženje prvega berila, lahko začutimo kar nekaj tolažbe, upanja in hvaležnosti, ki se odražajo v tem odlomku. Ali zaznamo tudi v našem življenju trenutke, ko Bog odpravi našo žalost in nam pripravi slavnostno pojedino? Ali lahko občutijo in izkusijo to svetopisemsko prispodobo veselja, preko naše drže, tudi drugi ljudje?

V drugem berilu lahko občutimo del Pavlove umirjenosti in zaupanja. Naštevanje njegovih osebnih izkušenj nam da slutiti, da mu življenjska umetnost duhovne ravnodušnosti (t.j. sposobnost, da ostane v žalosti in veselju enako suveren in umirjen) ni bila položena v zibko.

Kdor pozna Pavlovo osebnost iz drugih svetopisemskih sporočil, vé tudi, da je moral biti to zanj težak proces učenja, da je osvojil takšno držo.

Kako lahko, oziroma, kako težko nam je sprejeti različne življenjske danosti z umirjenostjo in s polno zaupanja? Smo tudi mi pripravljeni na dolgo vadbo, težavno borbo, vedno nove začetke, da bi se približali takšni osebni drži?
Bistvena evangelijska sporočila morda niso tako zelo očitna. Tu se srečamo s priliko o kraljevski svatbi, ki ker nas vabi, da odkrijemo njen skrit smisel. Na to kaže uvodni stavek: "Nebeško kraljestvo je podobno…" To ni preprosta svatba, temveč tisto končno slavje celostnega odrešenja, katerega omenja že prvo berilo. 

Slavje, na katerega so povabljeni vsi ljudje, za katere ni pomembno, kateri kulturi ali religiji, državi ali narodu pripadajo. Da, niti to ni pomembno, če se glede na človeška merila štejejo za hudobne ali dobre. 

Kaj nam s tem evangelij sporoča drugega, kot da si Bog želi praznovati veselo slavje z nami, s točno takimi kot smo, skupaj z vsemi našimi slabostmi, našimi nemočmi in z našimi ponavljajočimi neuspehi? 

Bog nas vabi, pa vendar nas nikoli ne sili. Božje povabilo je mišljeno kot darilo za naše odrešenje, če ga bomo sprejeli, pa je prepuščeno naši popolnoma osebni odločitvi. 

Iz tega je tudi razvidno, katere krščanske osebne drže nam želi približati ta svetopisemski odlomek – čuječnost za naše odločitve in zavest o odgovornosti, da s svojimi odločitvami in njihovimi posledicami sooblikujemo naše življenje in svet – v odrešenje ali v pogubo. 
Vprašanja za nas, ki odzvanjajo v tem svetopisemskem odlomku, se odkrivajo sama od sebe – kako odgovarjamo na Božje povabilo? 

Kateri opravičila nam pridejo na misel? Kaj nam je bolj pomembno? Za kaj si vzamemo čas? Na katerih svatbah želimo plesati?

Glede na to, če temu klicu sledimo ali ne in če sledeč temu klicu naš odnos oblikujemo v skladu z Jezusovim sporočilom in dejanji, se bo to prepoznalo iz tega, kar izžarevamo.

"Kristjan je človek, v čigar bližini je lahko verjeti v Boga." Ali lahko to drugi rečejo o nas?

Zadnja sprememba ( nedelja, 12. oktober 2014 )
 
27. nedelja men letom

27. nedelja men letom – A - rožnovenska, Frančiškova nedelja
Izaija 5,1-7; Matej 21,33-43


franciskova_nedelja.jpg
Tako v svetopisemskem odlomku Stare zaveze, kot tudi v Matejevem evangeliju, je govora o vinogradu – o pričakovani trgatvi na eni strani in o pravem ravnanju in osebni drži do lastnika vinograda na drugi. Noben od obeh odlomkov – niti pesem o vinogradu niti prilika o vinogradu, ne boža naših ušes in src, temveč sta oba skrajno osorna in trda. Asociacija na Boga, ki daje grozilna sporočila, ki vzbuja strah in dokončno odpiše ljudi, je seveda tako pravilna kot napačna. Hvala Bogu, apostolu Pavlu uspe v Pismu Filipljanom  ponovno popraviti podobo Boga, ko nas spomni, da je naš Bog Bog miru in življenja.

Kakšna so sporočila današnjih odlomkov za naše življenje? V prvem berilu opisuje prerok Izaija v impresivnih prispodobah Božjo skrb za človeka. Z vsakim delčkom svojega bitja se Bog trudi, da nam omogoči rast. Pritrjuje nam, kako smo vredni življenja in ljubezni, tudi ko se počutimo prizadete in obupane. In ker smo temu nesebično ljubečemu Bogu tako dragoceni, čutimo, da ni ravnodušen, če ne prinašamo pričakovanih sadov. 
Slaba letina ni razlog za praznovanje. Veliko bolj je povod za skrb in za razmislek, kaj je razlog za to, da po dolgem času gojenja, rasti in zorenja ni boljše letine. Če nam prerok Izaija Boga oriše kot ekstremno srditega, ki grozi, da bo uničil in zapustil svoj vinograd, potem lahko to razumemo kot zelo resno opozorilo, ki nas želi opozoriti na posledice neživljenjskega ravnanja in nas obvarovati pred samouničenjem. 
Če nas danes Bog vedno znova sprašuje po našem načinu življenja in se zdi, da zahteva, da moramo opazovati naše življenje iz perspektive, če naša notranja in zunanja drža obrodi dober ali slab sad, potem je to zaradi tega, ker smo mu tako zelo pomembni. Podobno kot ljudje v ljubečih človeških odnosih včasih pripeljemo potrpežljivost ljubljenega človeka do konca in lahko zgolj s načelnimi ukrepi spet vzpostavimo prejšnji odnos, nam Bog predstavi možne posledice samouničevalnega ravnanja. 
V evangelijski priliki o vinogradu je ponovno govora o globoki povezanosti in odnosu med Bogom, njegovim Sinom, ki ga pošilja kot posrednika, in nami, ljudmi. Zgolj iz povezanosti z njim – z od ljudi zavrženim vogelnim kamnom, lahko Božje kraljestvo preko nas in z nami obrodi na tem svetu dobre sadove.

Zadnja sprememba ( sobota, 04. oktober 2014 )
 
<< Začni < Nazaj 1 2 3 4 5 6 7 8 9 10 Naprej > Konec >>

Rezultati 41 - 48 od 629