OOPS. Your Flash player is missing or outdated.Click here to update your player so you can see this content.
25. nedelja med letom, 18.9.2016

Bodite zviti

hvalite_ime_gospodovo.jpg

Če ste pragmatični, se pravi zviti, in znate stvari zasukati tako, da se iztečejo v vašo korist, ali to pomeni, da ste nekrščanski? Saj vendar vsi pričakujejo, da bomo predani ljubezni do bližnjega, da bomo radi dajali, ne da bi gledali na stroške. Takšna je vsaj običajna razlaga krščanstva.

Božja beseda današnje nedelje pa nam zastavlja težko vprašanje. V prvem berilu iz preroka Amosa se Bog močno razjezi nad zlobo ljudi, ki so si to res zaslužili, toda preberite si še evangelij. Krivični oskrbnik je dejansko nagrajen zato, ker goljufa svojega gospodarja. Kaj se vendar dogaja?

Pojdimo po vrsti. Najprej Božja jeza v prvem berilu. Bog vidi, da nameravajo trgovci »podtakniti varljivo tehtnico« in da so se odločili, da bodo »za denar kupili siromake in za par čevljev ubožca«. Bog priseže, da ne bo nikdar pozabil vseh njihovih hudobij. Verjemite mi, nikakor ne bi hotel slišati, da bi Bog meni govoril kaj takega!

Ni treba posebej opozarjati, da se enako dogaja okrog nas še danes. Niste opazili, da vas trgovci v svoji reklamah hočejo kupiti npr. s kabelsko televizijo, s športnim avtomobilom, z zobno protezo, z nepremičninskimi posli, s programi hujšanja in celo z žvečilnim gumijem, ki osvežuje dih (in hkrati propagira spolno promiskuiteto), in v zadnjem času celo z mega igralnico? Čisto po pravici je Bog reagiral ostro in jasno, tudi mi bi morali enako.

V evangeliju pa nam prilika o krivičnem oskrbniku pokaže precej drugačno podobo Boga. Bogat gospodar se je vrnil in ugotovil, da je oskrbnik med tem zapravljal njegovo imetje. Seveda ga namerava nagnati in v tem se popolnoma ujema s prvim berilom. Tu pa nas čaka presenečenje.

Oskrbnik si je izmislil načrt: Gospodar me bo gotovo nagnal, zato si moram hitro pridobiti nekaj prijateljev, da ne bom na koncu ostal brez strehe nad glavo. Dokler ne podam dokončnega obračuna o svojem oskrbovanju, sem še vedno oskrbnik, zato bom šel k dolžnikom svojega gospodarja in se z vsakim posebej dogovoril. Če mi bo plačal pol tistega, kar je dolžan, bom zapisal, da je poravnal ves dolg. – In gospodar ga za to celo pohvali! Rekel mu je, da je preudarno ravnal, da si je pripravil nov dom. Zakaj ravna s tem krivičnim oskrbnikom drugače kot s krivičnimi trgovci iz prvega berila? Odgovor tiči v psalmu za današnjo nedeljo:

jezus.jpg

»Hvalite ime Gospodovo! … Iz prahu vzdiguje slabotnega, iz blata potegne ubogega.«

Trgovci iz prvega berila so kupovali in prodajali siromake in ubožce, namesto da bi jim pomagali. V primerjavi z njimi oskrbnik ni videti tako slab. Siromakov ne zaničuje. Tudi ko skrbi predvsem zase in za svojo prihodnost (prizadeva si pridobiti prijatelje med ubogimi), dobi za gospodarja vsaj delno plačilo odprtih terjatev. Ubogih ne prodaja in ne kupuje, še celo olajša jim življenje, pa sebi seveda tudi in mimogrede tudi gospodarju.

Skrbite za življenje ubogih. Bogu so zelo pri srcu in ne bo pozabil vaših hudobij. Toda ne pozabite biti zviti, kadar pomagate drugim. Nič dobrega ne more trajati, če se tega niste pametno lotili. Delajte drugim dobro in jim pomagajte, kolikor le morete.

p. John Foley, DJ

Zadnja sprememba ( nedelja, 18. september 2016 )
 
24. nedelja med letom, 11.9.2016

Naši maliki

izgubljeni_sin.jpg

Prva polovica današnjega prvega berila kaže Božjo jezo. Moje ljudstvo »se je pokvarilo«, reče Bog Mojzesu. Molijo k ulitemu teletu, ki so ga sami naredili, in ob tem vpijejo, da je to njihov bog, ki jih je izpeljal iz Egipta! Smešna, nesmiselna zgodba, mar ne? Le kdo je lahko toliko neumen, da se bo klanjal pred nečem, kar je izdelal z lastnimi rokami!

Tudi mi imamo svoje čudovite hiše, hladilnike, avtomobile, revije in obleke in svoja »trdna poslovna načela«. Ponosni smo na svoje športne dosežke in za fizično kondicijo in lepo postavo smo se pripravljeni vsak dan potiti. Kaj pa denar? Morda nas najbolj privlači pijača. Ali pa seks. Na Zahodu več ljudi gleda pornografijo kot pa šport. In pogosto se klanjamo »zvezdam«, ki trenutno sijejo v Hollywoodu ali na TV.

Pa to ni važno. V današnjem prvem berilu Bog ni pobesnel zato, ker bi bil ravno nataknjen ali tečen ali slabo razpoložen, ampak zato, ker je ljudstvo postavilo malovredno kramo za svojega boga. Resnični Bog, stvarnik vesolja, je bil ves čas z njimi, ves čas jih je ljubil, toda oni so imeli rajši ničvredne reči.

»Kaj pa dvostranski dogovor o ljubezni, ki sem vam ga ponudil,« pravi Bog. »Jaz bom vaš Bog in vi boste moje ljudstvo. Ljubil vas bom bolj, kot lahko zahtevate in si predstavljate. Mi ne boste v zameno naklonili vsaj svoje ljubezni?« Toda ljudje so se obrnili stran in se zapodili za svojimi drobnimi užitki. Zdaj se je Bog razjezil, kot bi se razjezil oče nad svojeglavim otrokom. Rekel je Mojzesu: »Zdaj me pusti, da se vname moja jeza proti njim in jih pokončam.« Po človeško lahko rečemo, da je Bog poparjen in užaljen. Od tod jeza, da hoče pokončati vse ljudstvo. Kot da je oče, ki mu je pošlo potrpljenje. Tak oče pa potrebuje dobrega družinskega prijatelja, da mu svetuje, kako z otroki v težkih trenutkih.

 Ta prijatelj je Mojzes: »Zakaj, Gospod, se vnema tvoja jeza proti tvojemu ljudstvu, ki si ga izpeljal iz egiptovske dežele z veliko močjo in z močno roko? Zakaj naj bi Egipčani govorili in rekli: ›S hudobnim namenom jih je izpeljal, da jih pomori v gorah in iztrebi s površja zemlje.‹ Odvrni se od svoje togotne jeze in naj ti bo žal zaradi hudega, ki si ga namenil svojemu ljudstvu!«

izgubljeni_sin-2.jpg

Nikar ne bodi pretrd s svojimi otroki, ga pogovarja Mojzes, pa čeprav bi to zaslužili. Še naprej naj uživajo tvojo ljubezen. Potrpežljivo čakaj, pa čeprav to boli; morda se bodo čez nekaj časa vrnili k tvoji ljubezni.

Božja jeza se je polegla, čakal bo na svoje ljudstvo.

V današnjem evangeliju je znana prilika, ki nam sporoča isto resnico, vendar na drug način.

Tudi tu spoznamo nekoga, ki si želi ves svet, nič pa mu ni mar za očeta, družino in za Boga. Izgubljeni sin zahteva svoj delež od naših mnogih hiš, hladilnikov, avtomobilov, revij in oblek. Nato zapusti okove domačega življenja. Prilika nam pripoveduje, kako vse svoje premoženje zapravi z razsipnim veseljačenjem.

Ko se končno zlomljen priplazi nazaj domov, bi pričakovali, da bo oče dejal: »No, si se končno pojavil in morda misliš, da bo vse tako, kot je bilo nekdaj. Ej, fant, kar malo premisli.«

Namesto tega pa mu oče steče naproti, ga objame in mu pripravi veliko gostijo.

In kaj bo Bog napravil z nami? Vzkipel v jezi zaradi naših grehov? Morda bomo rabili nekega Mojzesa, da nas bo zagovarjal. Ali nekega Jezusa. Ali le srce, ki more sprejeti odpuščajočo ljubezen.

p. John Foley, DJ

Zadnja sprememba ( nedelja, 11. september 2016 )
 
23. nedelja med letom, 4.9.2016

Življenje na zemlji, življenje v nebesih.

 

»Komaj dojemamo, kar je na zemlji, …

Kdo bo torej prišel na sled nebeškim rečem?«  Mdr 9,16

nebesa.jpg

V osnovni šoli smo si predstavljali, da v nebesih vsi plavajo okrog na oblakih, oblečeni v široke bele halje in brenkajo na harfo. Kakšno olajšanje, ko smo se tega znebili. Kasneje, pri študiju teologije, smo mislili, da Tomaž Akvinski trdi, da je v nebesih vsakdo popolnoma pri miru in nič ne dela, samo strmi vso večnost v Boga. Kar nekaj kolegov mi je takrat zaupalo, da res nimajo nikakršne želje, da bi vse večne čase sedeli pri miru in strmeli v nekoga, pa čeprav je to Bog.

Danes malo bolje razumemo, da gledati Boga ni isto kot strmeti v prazno steno ali v neko sliko v reviji, ne da bi smeli obrniti list. Slišal sem izpovedi svojih sorodnikov, ki so že umirali, pa so se še vrnili v življenje. Pripovedovali so, kako so prišli pred neskončno sijajno luč, ki nima primere in ki je tako blagodejna, da je nikakor ne bi hoteli zapustiti. To se mi zdi zares nebeško.

Kaj pa na zemlji? Kako lahko razumemo to, kar se danes dogaja v svetu okrog nas? Res si želim, da bi na nas tu spodaj posijalo več Božje luči.

Prvo današnje berilo postavlja Bogu tole vprašanje:

»Kdo bi spoznal tvojo voljo, ko bi ne bil ti dal modrosti,

ko ne bi bil z višav poslal svojega svetega duha? 

Tako pa so zemljanom pota izravnana …«

Bog nam je poslal svojega svetega duha, da bi nam pomagal spraviti v red naše življenje. Kristjani temu rečemo, »da bi postali Jezusovi učenci«. To je pomirjujoče, mar ne?

Toda - samo trenutek! V današnjem evangeliju nam Jezus daje tri navodila, kako lahko postanemo njegovi učenci na zemlji, vendar niso nič kaj pomirjujoča. Če želiš slediti Jezusu, moraš:

  1. sovražiti svojega očeta, mater, otroke, brate, sestre in svoje lastno življenje,
  2. odpovedati se moraš vsemu imetju,
  3. nositi moraš svoj križ, kakor je Jezus nosil svojega.

Zveni prav peklensko, če se smem tako izraziti.

nositi_kriz.jpg

Toda Jezusove besede so v resnici zelo stvarne. To so podrobna navodila, o katerih govori današnje prvo berilo in ki nam jih prinaša Sveti duh. Takole jih je treba razumeti:

  1. Beseda »sovražiti« je govorniška prispodoba in pomeni »ničesar ne smeš bolj ceniti kot Boga, niti svoje družine niti česarkoli drugega«. Bog je dosti bolj vreden ljubezni kot karkoli ustvarjenega. Zato se ne obotavljaj in spusti Božjo ljubezen v svoje življenje! Skupaj z njo bo prišla tudi tvoja družina. Sveti duh bo s teboj in ti bo pomagal.
  2. »Odpovedati se imetju« je dejansko pravi pomen točke 1. Izpusti iz rok, ne oklepaj se udobja in vseh reči, ki bi te zapeljevale, da bi jih ljubil bolj kot karkoli drugega. Namesto njih ljubi Boga.
  3. Zakaj bi morali sprejeti križ? Zato, ker tako radi zamižimo in se mu izognemo. Lahko se delamo, da svet v resnici ni poln trpljenja, da nihče zares ne trpi. Toda ko čista Bož ja luč osvetli naše spodrsljaje in neuspehe, vidimo, kako resnični so, pa tudi, kako so, prav v globini, napolnjeni s čudovito ljubeznijo, tako čudovito, da je nikoli ne bomo želeli zapustiti.

p. John Foley, DJ

Zadnja sprememba ( nedelja, 04. september 2016 )
 
<< Začni < Nazaj 1 2 3 4 5 6 7 8 9 10 Naprej > Konec >>

Rezultati 41 - 48 od 764