OOPS. Your Flash player is missing or outdated.Click here to update your player so you can see this content.
29. nedelja med letom (leto B), misijonska nedelja
Začetek prvega berila je morda težko razumeti. Bog namreč pravi, da mu je bilo "po volji, da svojega služabnika stre z bridkostjo". Jezus pa po drugi strani zahteva od svojih učencev, da postanejo služabniki vsem.
 
Ali je Bog resnično Bog, ki se veseli našega trpljenja? Ali se moramo kot verniki ponižati in dovoliti, da hodijo po nas?

misijonska_nedelja.jpg
Ne, vsekakor ne. To bi bil sadističen, vase zagledan Bog, ki mu je pomembna samo oblast in ki bi mu bilo v veselje naše trpljenje. A vendar je on Bog, ki kliče in po-kliče. In da bi lahko sledili tej poklicanosti, to pomeni težave, trpljenje in smrt. To pa ne zaradi Boga, temveč zaradi mnogih nasprotujočih si sil tega sveta. 

Pri novem Božjem svetu, ki temelji na pravičnosti in miru, imajo prednost tisti ljudje, ki se po Jezusovem zgledu ne bojijo trpljenja in smrti ("keliha, ki ga bom izpil").

Pot k novemu svetu pomeni plavanje proti toku. To pa pomeni – dajati, ko ves svet hlepi po imeti; biti neoborožen nasproti oboroženemu; občutiti sočutje v svetu, ki je neusmiljen in ki ga zanima samo lastna korist; biti luč tam, kjer je vse v temi in kjer se zdi, da bo vse zapadlo v brezup; dajati upanje kljub dejstvu, da bi bilo veliko bolj smiselno obupati…

Naša poklicanost je lahko poleg tega, da je boleča in naporna, tudi tvegana. Da plavamo proti toku, kar je zelo neprijetno, nam zagotovo ne bo prineslo odobravanja. To smo videli že, ko je Jezus hodil svojo lastno pot. Odpor sveta do vseh, ki mu sledijo, je lahko zelo nazoren ali pa zelo subtilen, čemur so pravi Kristjani vedno znova izpostavljeni. Zaradi tega potrebujemo tudi drug drugega, da se vzajemno bodrimo v veri v nov Božji svet.


 
Sedeti na njegovi desni ali njegovi levi vsekakor ni preprosto, saj obe strani predstavljata križ tudi nam. Iluziji, da je možno zasesti te strani brez "keliha", so podlegli že Zebedejeva sinova (in tudi drugi učenci).

misijonska_nedelja2.jpg
Jezusove besede in njegovo življenje odražajo njegovo najglobljo željo – biti tu za nas. Kdor mu želi slediti, je lahko njegov učenec samo, če ga prevzame Jezusovo poslanstvo "biti tu za druge". To  pomeni, da pozabimo na lastne želje in predstave, celo na upravičene zahteve in sprejmemo tudi kakšne udarce, da bi drugim olajšali trpljenje.
 
Edino, o čemer smo lahko gotovi na naši poti, je Kristusova solidarnost, ki pa vsekakor sega vse do smrti in še naprej.

In s tem se ponovno sklene krog do prvega berila. Ne, Bogu ni všeč, da vidi svojega hlapca trpeti. Ampak ga spremlja sočutno in neutrudno na njegovi poti, vse do dokončnega, večnega življenja v polnosti, ki je opisan v prispodobah Stare zaveze s pojmi potomstvo, dolgo življenje, sitost in gledanje svetlobe.

Iz izkušnje, da Bog tako ravna z nami – z ljubeznijo, nas podpira in nam je v rešitev – lahko naša predanost do drugih, tista predanost, ki je najgloblje bistvo ljubezni, raste.

Zadnja sprememba ( sobota, 17. oktober 2015 )
 
Vabilo za sodelovanje na razstavi jaslic na Sveti Gori
Spoštovani!

V Frančiškanskem samostanu na Sveti Gori že razmišljamo o letošnji razstavi jaslic, ki bo že 14. razstava jaslic z mednarodno udeležbo. Zato vas, spoštovani/a jasličar/-ka, lepo vabimo k sodelovanju.

Odprtje 14. slovenske razstave jaslic z mednarodno udeležbo bo v nedeljo, 20. decembra
2015, ob 15. uri s krajšim kulturnim programom v kapeli prikazanja in blagoslov jaslic v Frančiškovi dvorani.
Po odprtju razstave ste povabljeni na zakusko in druženje v samostansko obednico. Razstava bo odprta do 10. januarja 2016. Želeli bi, da bi za zadnji dan razstave vaše jaslice še ostale na Sveti Gori zaradi velikega števila obiskovalcev.

Prosimo vas, da nam z izpolnjeno prijavnico do 15. novembra  sporočite, ali boste sodelovali na razstavi  in nam jaslice dostavite najkasneje do nedelje, 13. decembra 2015.   Kakor prejšnja leta bo za razstavljalce z Gorenjske  in drugih krajev tudi letos zbirno mesto za jaslice v Frančiškanskem samostanu na Brezjah v zakristiji (odprta od 8.00 do 12.00 ure in od 14.00 do 19.30) do 8. decembra 2015. Kdor ne bi mogel dostaviti jaslic osebno ali po pošti, naj nam sporoči.

Zaradi nemotene priprave razstave vas prosimo, da upoštevate rok za dostavo jaslic.
Prosimo, če lahko oddate jaslice v eni škatli. V kolikor pa so jaslice v večjih kosih, prosimo, če je ime avtorja na vsakem kosu in priložena  skica, da figure razporedimo po naši presoji.
V kolikor boste jaslice že sami postavili v razstavnem prostoru, si zaradi dokončne ureditve razstave jemljemo pravico prerazporejanja jaslic.

Organizator razstave jaslic je Frančiškanski samostan Sveta Gora v sodelovanju s Krajevno skupnostjo Solkan, Turističnim društvom Solkan in Kulturnim društvom Sabotin iz Štmavra. Mestna občina Nova Gorica je iz razpisa prispevala nekaj sredstev za podporo.

V upanju, da se boste odzvali povabilu k sodelovanju, se vam prisrčno zahvaljujemo in vas lepo pozdravljamo.

Mir in dobro!
p. Pepi Lebreht 
Gvardijan

Zadnja sprememba ( torek, 13. oktober 2015 )
 
28. nedelja med letom (Mr 10, 17-27) – B (11. 10. 2015)
Vsi občutimo potrebo po varnosti. Tudi mladi bogataš. Za svoje zemeljsko življenje ima poskrbljeno s svojim bogastvom, kar je bilo povrh vsega tudi znamenje dobrohotnosti Boga v judovstvu. Poskrbel pa je tudi za Onostranstvo – vse od mladosti naprej je sledil vsem zapovedim. Sedaj pa bi želel slišati še neke vrste dokončno zagotovilo glede prihodnosti. 

28_med_letom_1.jpg
A vendar mu Jezus razblini vsakršno prepričanje o varnosti. Lastnina nam ne daje varnosti kakor tudi ne smisla ali identitete, četudi bi to verjeli. Jezus želi, da mu sledimo brezpogojno, odprto in v navidezni negotovosti, zgolj v zaupanju v Boga in ne v lastnino in uspeh.

Slediti Jezusu pomeni spremembo mišljenja. Jezus nam želi odpreti oči za spoznanje, da nimamo pravice zahtevati (od Boga) nagrade za naša dobra dejanja, ali pa da nam nekaj pripada, temveč da smo dobili življenje v dar, da bi ga kot takega s hvaležnostjo prepoznali in ga posredovali naprej. 

Ta način mišljenja nas vodi k neke vrste notranji nezahtevnosti – manj kot vztrajamo na tem, o čemer smo prepričani, da nam pripada, toliko bolj smo svobodni in hvaležni. 

Nezahteven je resnično svoboden človek, ki ve, da je vse prehodno in da resničnih vrednot nikakor ni možno kupiti…

V prvem berilu so naštete zelo privlačne stvari – dragi kamni, zlato in srebro, zdravje in lepota; in vendar da pisec tega berila pred vsemi temi stvarmi prednost modrosti, za katero prosi pred Bogom. Kajti vse ostale stvari so minljive. 

Modrost, ki je podarjena prosečemu, pa je v nasprotju s tem, več kot zgolj znanje in intelekt. Modrost je tudi skupek vseh življenjskih izkušenj, vse, kar nam pomaga krmariti skozi življenje.
 
28_med_letom_2.jpg
Dejansko je to Božje znamenje in je čisto nekaj drugega kot iznajdljivost, ki človeka pripelje do  bogastva.

Resnično moder človek se veseli doseženega, a ne čuti potrebe, da bi moral to obdržati. Brez strahu lahko vse razda in se skuša osvoboditi vseh odvisnosti – nato z odprtimi in praznimi rokami stoji pred Bogom, da bi videl vse stvari z Božjimi očmi in dovoli, da se njegova skodelica napolni z Bogom. 

Novo lahko nastaja postopoma s postopnim opuščanjem vseh prepričanj o nezmotljivosti, z opuščanjem vseh primerjav, vseh hotenj, v tveganju negotovosti. Le kdor razda, kar ima, bo lahko spoznal novo in bo lahko doživel večjo življenjsko polnost.

"Živi, kakor bi si želel, da bi živel, ko boš na smrtni postelji." (Christian Fürchtegott Gellert)
Zadnja sprememba ( sobota, 10. oktober 2015 )
 
<< Začni < Nazaj 1 2 3 4 5 6 7 8 9 10 Naprej > Konec >>

Rezultati 41 - 48 od 703