OOPS. Your Flash player is missing or outdated.Click here to update your player so you can see this content.
14. nedelja med letom (Mt 11, 25-30), 9.7.2017

Po vsej verjetnosti se je Jezus s svojimi, morda prestrašenimi, apostoli umaknil v tišino in molitev, da bi premislil o svojem poslanstvu in naslednje korake.

Rezultat njegovega spoznanja je povzet v besedah današnjega evangelija – Bog se ne razodene učenim in pametnim – t.j. izobraženim in šolanim učenjakom, ker so njihova srca že tako polna vseh mogočih znanj, da v njem ni več prostora za Božje razodetje. Sami sebi stojijo na poti s svojo izobrazbo, ker jim daje navidezno varnost. Ne, spoznanje je dano malim in ponižanim.

14_med_letom.jpeg

"Mali" in ponižani so tisti, ki so se prisiljeni mučiti pod težo zakona in se stalno boriti z občutkom preobremenjenosti in odpovedovanja. Njim pravi Jezus – pri meni boste našli mir, če vzamete nase moj jarem (= moje razumevanje zakona)! Ker vaše srce ni obremenjeno s samovšečno izobrazbo, je odprto in pripravljeno sprejeti Božje napotke.

Kako pa razume Jezus "zakon", postavo? Gotovo je, da Jezus vsekakor ni bil nekdo, ki je prišel, da bi zavračal ali odpravil zakon, "toro" – bistvo judovske vere. Kljub temu je vedel, da zakoni niso zaradi tega, ker bi jih Bog potreboval za svojo čast ali pa ker bi Bog hotel ljudi mučiti z občutki krivde, psihičnimi pritiski ali samovšečnimi potrditvami. Zakoni imajo smisel le takrat, ko spodbujajo življenje in ne ko ga omejujejo. Življenje pa lahko najbolje spodbujamo s pravičnostjo in usmiljenjem do nas samih in do drugih ljudi.

Jezusu se gre vedno za predanost konkretnemu človeku, ne pa za teološko, filozofsko in moralno dlakocepstvo. Jezusu se gre za izkušnje, radosti in trpljenje, bremena in stiske človeka in za človekovo iskanje odrešenja in smisla življenja. Ker se ne distancira od osnovnih vprašanj človeške eksistence in nanje ne odgovori s poučevanjem in pametovanjem s pravili in zapovedmi, temveč jih vzame resno in jih resnično sprejme, se zgodi ozdravljenje in odrešenje in jarem postane lahek.

V času, ko je pri nas poletje in mnogi izmed nas načrtujejo dopust ali pa ga že uživajo, nam bo morda lažje, da podoživimo to hrepenenje po lahkotnosti, brezskrbnosti, sprostitvi od problemov in pritiskov naše duše, po odrešitvi od težkih in kompleksnih vsakodnevnih pritiskov.

Ko nam Jezus danes v evangeliju obljubi: "Našli boste počitek svojim dušam", govori več kot o sami idili poletno lahkotnega in brezskrbnega življenja. Govori o globokem, ljubečem miru, o sozvočju s samim seboj, o sreči in pomirjenosti z našim lastnim življenjem, kakršnokoli že je.

Naj nas prihodnji teden spremlja Jezusova obljuba v močnem prevodu, ki ostaja zvest svojemu grškemu izvirniku: "Pridite k meni vsi utrujeni in preobremenjeni – pustil vam bom zadihati... in vi boste našli dih za vaše življenje... Moj jarem je dober in moje breme je lahko."!

Zadnja sprememba ( nedelja, 09. julij 2017 )
 
13. nedelja med letom (Mt 10, 37-42), 2.7.2017

Današnji evangelij predstavi brezkompromisno Jezusovo zahtevo – kdor ne zapusti in ne opusti vsega in vseh zaradi Njega, ni Njega vreden.

Z mešanimi občutki se soočamo s to zahtevo. Ali ni to popolnoma trdosrčno in hladno, da prekinemo odnose z vsemi, ki so nam dragi in pomembni – starši, otroci, brati in sestrami, prijatelji? Tega ne more zahtevati Bog, ki je vendarle Bog ljubezni!

13_med_letom.jpeg

Nekaj je gotovo – Bog ne zahteva od nas ničesar, kar je v nasprotju z ljubeznijo. Ampak – pri hoji za Jezusom nikoli ne govorimo o posamičnih sposobnostih, posamičnih delih osebe, ki jih lahko vključimo ali izključimo, temveč vedno o celoti osebe, o celoti življenja. 

Vse zemeljske dobrine in odnosi so podrejeni najvišjemu dobremu – če nas družinske vezi in življenjske navade omejujejo ali nam celo želijo preprečiti, da bi vztrajali na naši življenjski poti, ki je Bog/Kristus, ne moremo storiti ničesar drugega, kot da se od njih ločimo, pa naj bo to še tako boleče...

Kljub temu pa se splača, da premislimo o tem, za nas morda grozljivem izzivu in ga ne pometemo na hitro pod preprogo, češ, da je to izvedljivo le za redovnike.

Krščanstvo želi biti videno in živeto v našem čisto konkretnem svetu. Z njim lahko pričakujemo težave, hkrati pa neverjetno priložnost, da iz te povezave z Jezusom oblikujemo naše življenje v vsej polnosti človečnosti.

Šele iz te povezave postanemo svobodni, izkusimo novo kvaliteto vseh naših človeških odnosov in jim damo nov pomen.

Šele takrat lahko srečamo v svobodi starše, zakonce, otroke, brate, sestre in prijatelje... in jim tudi dovolimo, da v tej svobodi, ki vsebuje medsebojno ljubezen in spoštovanje, gredo in najdejo svojo lastno pot.

Da povezanost daje svobodo, je paradoks Jezusovega sporočila. Danes se v evangeliju odraža takole: dobiti življenje pomeni izgubiti, in izguba pomeni zmago.

 

Če sledimo rdeči niti v našem življenju, bomo ugotovili, koliko križišč je v njem, v katerih se je uresničila ta izkušnja. Pomislimo samo na mnogo slovesov, ki smo jih že doživeli tekom našega življenja – slovesa od ljudi, sanj, načrtov... 

Če se jim nismo izogibali, temveč smo jih prestali in se soočili z njimi z dostojanstvom, potem smo tudi izkusili, kako so iz tega nastale nove perspektive, nova modrost, nova globina, preprosto prostor za nepričakovano novo življenje in kako smo iz tega izšli spremenjeni ljudje.

Zadnje slovo ne bo pomenilo nič drugega kot prehod k dokončni in največji svobodi in večnemu življenju v Božji ljubezni.

Zadnja sprememba ( nedelja, 02. julij 2017 )
 
12. nedelja med letom, 25.6.2017

BOG, KI NAS OPOGUMLJA

svetogorska_kraljica.jpeg

V  svojem življenju kristjan veruje v Boga Očeta, ki skrbi zanj, a obenem okuša zapuščenost in trpljenje Kristusa, ki je šel na križ. Naj se zgodi karkoli, Bog bo skrbel za nas, če skrbi celo za vrabce, ki so jih imeli za najmanj vredne ptice. V tej življenjski dvojnosti Kristusov učenec okuša božjo spodbudo: Ne bojte se! Te besede se v Svetem pismu ponovijo v tej ali drugačni obliki 365-krat. Za vsak dan v letu. Da bi vsak dan sredi preganjanja ali stisk, preizkušenj ali trpljenja čutili božjo bližino in skrb zaupali v Gospoda.

Vsi ljudje včasih doživljamo strah. In imamo tehtne vzroke za to. Starši se bojijo za otroke, mladi nalog v šoli in pozneje brezposelnosti; ljudje srednjih let starosti, starih je strah bolezni, onemoglosti in odvisnosti od drugih. Tudi Jezusovi učenci so se bali. Jezus je razumel njihov strah in ga resno jemal, zato jim je rekel: »Ne bojte se!« (Mt 20,26.28.31). V današnjem evangeliju kar trikrat ponovi te besede.

Tudi Jezus je imel vzrok, da je opogumljal svoje učence. Vedel je, da jih bodo preganjali. Izkušnja vsakega kristjana je, da na eni strani doživlja preganjanje in nerazumevanje sveta, na drugi pa božjo tolažbo. Sveti Avguštin je opisal izkušnjo Kristusovega učenca, da svoje potovanje na zemlji opravlja »med preganjanjem sveta in tolažbo Boga«. V današnji božji besedi se prepletata prav preganjanja kristjanov in zaupanja v Boga ter božja tolažba stiskanemu človeku.

Prerok Jeremija je opravljal preroško službo v času prevratov in vojn, v katerih je doživel propad izraelskega kraljestva in razdejanja Jeruzalema in templja. Preganjali so ga in živel je pod stalno grožnjo. Kljub vsemu je ostal zvest svojemu poslanstvu. Kaj mu je pomagalo premagati strah in ostati zvest poslanstvu? To je bilo prepričanje, da je Bog z njim. »Gospod je z menoj kakor silen junak« (Jer 20,11)., zatrjuje. Bog je tudi z nami. Ker nas je velikokrat strah, ne smemo dovoliti, da bi nas naš strah oviral pri našem poslanstvu. Pogum ali srčnost je ena najvažnejših kreposti, saj brez poguma ne moremo vztrajati v drugih krepostih.

Vera je močan vir poguma. Kristus je učence spodbujal, da bi imeli popolno zaupanje v Boga, saj noben vrabec »ne pade na zemljo brez vašega Očeta« (29),  Če torej Bog skrbi za te najmanj cenjene ptiče, kako bo skrbel šele za človeka! To natančno opisovanje podrobnosti iz življenja je v službi prikaza očetovske božje skrbi do svojih otrok.

Zadnja sprememba ( nedelja, 25. junij 2017 )
 
<< Začni < Nazaj 1 2 3 4 5 6 7 8 9 10 Naprej > Konec >>

Rezultati 33 - 40 od 803