OOPS. Your Flash player is missing or outdated.Click here to update your player so you can see this content.
Sveta družina (Lk 2,41-52)

Vsak prihaja iz družine. Danes jo hočemo prenoviti z Jezusovo besedo. Se zahvaliti zanjo, jo posvetiti v veri, molitvi in ljubezni. Se zahvaliti, da je nedavni referendum potrdil pomen družine, očeta, matere in otrok, ki so v takem okolju sprejeti, spoštovani, ljubljeni in primerno vzgajani. Pojdimo k današnjemu evangeliju:

image1-3.jpg

 V današnjem evangeljskem odlomku je pred nami je družina, ki naj bi bila zgled za nas, a je nekoliko posebna. Kako to, da so starši odšli, ne da bi preverili, če je otrok z njimi? Verjetno gre za globoko teološko sporočilo evangelista Luka in ne le za poročilo o nekem enkratnem dogodku. Na to misel nas navajajo skrbno izbrane besede evangelija.

Velikonočni praznik v Jeruzalemu: Družina skrbno spolnjuje, spoštuje izročilo izraelskega izvoljenega ljudstva. So vezani na velika dela Boga v preteklosti: iz generacije v generacijo isto ponavljajo. 

Velike množiče prihajajo v Jeruzalem, obhajajo velikonočno večerjo, med katero je otrok postavil očetu štiri vprašanja : zakaj jemo nekvašen kruh, zakaj jemo grenko zelenje, zakaj smo zbrani  in pri družinski mizi?

image2-2.jpg

 Govora je o očetu in materi (ne o Jožefu in Mariji). Jezus ima 12 let, gredo v Jeruzalem. Ob vrnitvi v Nazaret Jezus ostane v Jeruzalemu. Kako to? V izvirniku je uporabljen glagol: Jezus se upira tradiciji (ko naj bi se vrnil v Nazaret) in hoče ostati sam v Jeruzalemu. Hodi po novi poti, ne po tradiciji Izraela, ki pričakuje Mesija. Jezus hodi NOVO POT svojega Očeta. Starši bodo morali hoditi po Jezusovi poti. Srce očetov bo obrnil k srcu očetom, je napovedal Janez Krstnik o Mesiju, ki prihaja. Morali bodo razumeti novost

Jezus je med pismouki v templju, v dvorani, kjer so se zbirali rabini in so sedeli. Rabin sedi in ima svoje učence, ki ga z začudenjem poslušajo. Pismouki so ob Jezusovih besedah (ki sedi: torej sedaj on poučuje rabine)  »zunaj sebe«: je drugače, kot je bilo do takrat. Ne razumejo te novosti, to jih vrže s tira. Tudi Jezusova družina ne razume, je začudena. Gre za SKRIVNOST Božjega Mesija. Je drugačen, kot so ga pričakovali. Vendar v tistem trenutku še ne sprejmejo skrivnosti, diskutirajo o njej. 

Jezus reče: »Zakaj sta me iskala?« To so prve Jezusove besede pri Lk. »Nista vedela…« Jezus je Sin, ki ima svojo istovetnost, vezano na Njegovega Očeta in na Očetovo Voljo. Jezus mora biti zvest svoji istovetnosti, ki prihaja od Očeta in ne od Marije in Jožefa. Vedno mora to imeti pred očmi, mora imeti odprto srce do Očeta, starši in rabini pa do Božjega razodetja. Ravno za to je Jezus prišel: Bog je Oče. 

In sedaj nekaj o pomenu družine: tam se vsak človek rodi in raste v osebo. Jezus je postal človek v družini. Izgradil se je kot oseba, da je lahko živel neodvisno. Družina je bila začasno potrebna za njegovo rast, za njegovo lastno pot, potem je šel kot dar v svet. Poslan je, da izpolni poslanstvo, nalogo, ki mu je je Bog zaupal. Družina je lepa, ko sprejme to nujno ločitev v nekem trenutku. Je vesela zaradi tega. Starši morajo biti na to zelo pozorni. Njihova vloga je začasna.

Gre tudi za prelom mirne tradicije, življenjskega ritma družine iz Nazareta: tudi v naših družinah je podobno. Uravnotežen mir v nekaterih življenjskih prehodih izgine. Pomislimo samo na trenutek, ko nastane odnos ljubezni v neki družini. Fant in dekle se medsebojno najdeta, izročita, načrtujeta. Morata na novo postaviti, se uglasiti, skupaj graditi. To je prvi trenutek, ko je potrebno biti pripravljen na nov položaj. Izgubi se mir, umirjenost. Ko se rodi novi otrok, je potrebno takoj na novo uskladiti, uglasiti vse, saj ima vsak otrok svoje potrebe. Potrebno seje uskladiti s to novo osebo.

image3.jpg

 Oče in mati nista razumela Jezusovih besed. Tako je bilo tudi, ko je Simeon v templju blagoslovil Jezusa: nista razumela njegovih besed. Mati pa je vendarle vse te besede ohranila v srcu. Pred novostjo, ki je ona ne razume, ker Jezus ne nadaljuje tradicije očetov, je začudena, presenečena, kakor vse Izraelovo ljudstvo. A ona sprejema novost, četudi je ne razume. Vstopila je v proces preobrazbe, postaja Jezusova učenka

V družini rastemo, ko se podvržemo drug drugemu, smo v službi drug drugega in bratov in sester.

Veselo in blagoslovljeno nedeljo Svete družine!

Zadnja sprememba ( sobota, 26. december 2015 )
 
Božično voščilo

BOŽIČ: PRIHAJA PRIJATELJ

 

leto_usmiljenja.jpg

 Prišel si kot Prijatelj,

ponižen in obziren, in si mi ponudil svoje prijateljstvo.

Dvignil si me na svojo raven,

ponižal si se na mojo.

Želiš, da bi si bila domača, da bi si zaupala.

Da bi bilo najino prijateljstvo popolno,

me pridružuješ svojemu trpljenju in veselju,

deliš z menoj vse svoje upe, svoje načrte, svoje življenje.

Vabiš me, naj sodelujem s tvojim odrešenjskim delom,

Naj z vsemi močmi delam s teboj.

Želiš, da bi bilo najino prijateljstvo plodno in koristno zame in za druge.

Bog, človekov prijatelj,

Stvarnik, prijatelj stvari,

Sveti, prijatelj grešnikov.

Idealen prijatelj si,

ki nikoli ne odpove v zvestobi.

Daru takega čudovitega prijateljstva bi rad odgovoril,

kot ti upaš in zaslužiš;

vedno bi rad ravnal kot tvoj prijatelj.

(Ignacio Larranaga)

 

Spoštovani!

Hvala vam za vso podporo, pomoč, razumevanje, molitev in ljubezen do nas in Svete Gore.

Naj se v svetem letu usmiljenja mir svete noči in blagoslov Novorojenega

razlijeta tudi na vse dni leta Gospodovega 2016!

Lepo, mirno, sveto praznovanje!

Mir in vse dobro!

Blagoslovljen ter veselja in nežnosti poln praznik Jezusovega rojstva – želimo 

Frančiškovi bratje na Sveti Gori!

Zadnja sprememba ( četrtek, 24. december 2015 )
 
BOŽIČ – C (Lk 2,1-14)

Vesel Božič, vsem!

Slovesni začetek Lk začne z osebami, ki malo štejejo, Zaharija, Elizabeta, deklica iz Nazareta. V tem odlomku pa prihajajo velike osebnosti tistega časa. Cesar Avgust, ki vlada vsej zemlji. Vsi ga gledajo, on razsoja pravičnost. Prinesel je mir, znan Avgustov mir. V njem zremo veličino vladarja tega sveta. So mu kadili, v Izraelu gre to le Bogu, so tudi šteli, tudi to gre samo Bogu. 

Vsak se je šel preštet v svoje mesto. Šteti ljudi, to delajo ljudje. Izvirno v  grščini šteti pomeni dvigniti glavo. To je štetje, štetje ljudi mojega ljudstva. Ko veliki tega sveta štejejo ljudi, ljudje spuščajo svoje glave. Ko pa prešteva Bog, jo dvignejo. Bogu gre za to, da nobeden od njegovega ljudstva ne bi manjkal. Veliko štejemo v Božjih očeh, prejeli smo dostojanstvo sinov, hčera.. Dvigni glavo, imaš dostojanstvo, pripadaš le Bogu in ti ga nihče ne more oteti. Ljudje štejejo, da bi vladali nad ljudmi. V Jezusovem rojstvu pa Bog začenja novo štetje, v novem kraljestvu, kjer ne vlada, gospoduje nad tabo, marveč ti Bog daje svobodo, te ljubi.

V Raz 7 beremo: »…konec zgodovine: angel pride in nagradi tiste, ki so bili služabniki drugih in niso gospodovali nad drugimi. To je zgodovina, ki bo ostala. Božja zgodovina in zgodovina tistih, ki so gradili Božjo zgodovino in se začenja z Novorojenim.

Sedaj pride Jožef iz Nazareta in njegova noseča žena Marija. Malo pomenita v tistem svetu, po vrednotah tega sveta. Končno pride otrok, ki je še manj vreden po kriterijih tega sveta. To so stopnje velikosti v tem svetu; v Božjem kraljestvu pa se vrednostna lestvica obrne na glavo: Otrok, ki se je ponižal, je najvišje. 

 Običajno rečemo in mislimo, da Jožef in Marija nista našla hiše, prenočišča. Evangelij pravi le o votlini, kjer je Jezus bil rojen, blizu Betlehema, v jaslih. Lk zanima le, da je Marija rodila Božjega Prvorojenega Sina. Zakaj prvorojeni? Prvorojeni so tisti, ki so posvečeni Gospodu. Posvečeno je tisto, kar uporabljamo le za čaščenje, za kult. Dati nekoga Gospodu, da se popolnoma izroči uresničevanju načrta, ki ga ima zanj Bog. Marija ga posvečuje Gospodu. POSVEČENJE SINOV: kaj to pomeni? Marija je zgled za vse mame. Otrok ni njen, zaupan ji je, Bog ima z njim načrt. Vsaka mama naj otroka posveti Gospodu, da bo uresničil načrt, ki ga ima Bog z njim. Sin je zaupan Bogu, Božjemu načrtu. Ne gre za to, da naj otroci uresničijo naše sanje, marveč Božji načrt.

jaslice_solkan.jpg

(Jaslice v župniji Solkan)

Lk poudarja še druge podrobnosti: v jaslih… Prvi glas otroka je jok, tudi pri tem otroku je tako. Kaj nam hoče Lk povedati? Ni rojen SUPERČLOVEK. Rojen je človek, kot smo mi. Privzel je popolnoma naše človeško stanje, vključno s smrtjo. Je pravi človek, iz ljubezni do nas se je razdal v smrt na križu. Prevzel je našo umrljivost, to je znamenje ljubezni, ki jo ima Bog do človeka. Zato je lepo biti človek, postal je eden od nas. Tega ne govori nobena druga religija.

Marija ga da v jasli: Prerok Izaija na začetku svoje knjige ugotavlja – Izrael ne prepozna svojega Gospodarja, vol in osel pa ga prepoznata. To nas spominja: naj v jaslih prepoznamo našega Gospoda(rja). V njem vidimo resnični Božji obraz, uresničenega človeka, ki bo iz vsega svojega življenja naredil dar ljubezni. On hrani naše življenje, potrebuje našo ljubezen. Kot živali, naj mi prepoznamo danes svojega Stvarnika, Boga, ki se nam daje v hrani, da se z njim hranimo in tako postajamo Božji sinovi, ko se hranimo s Kristusom, ki je Božja modrost.

Gostišče: Izraelci so zelo gostoljubni, tudi takrat so bili gostoljubni do noseče Marije in Jožefa. Iz grške izvirne besede je razvidno, da gostišče pomeni sobo hiše, kjer sta bila sprejeta, na koncu te sobe pa je votlina. To je intimen, rezerviran prostor v jaslih. V tem otroku je Božja modrost, ki lahko hrani vse naše življenje. To je razglasitev Božje ljubezen za nas. Naj mu damo vse svoje življenje, da bo Božje kraljestvo in ne kraljestvo tega sveta uresničeno in živeto. Postal sem eden izmed vas. Glejte, kakšen sem. Če iščete močnega Boga, to nisem jaz. Pazite na to. Sem krhek Bog, ki potrebuje nežnost mame. Ali me sprejmeš majhnega, krhkega? To sem jaz. Ni sem vsemogočni Bog, sem slaboten. Ne rešujem čudežno, posvoji mojo modrost in po njej živi. Sem le tisti, ki ljubi in ljubi, ki dela dobro in nikogar ne kaznuje, nisem hudoben. Tudi ko bom zrastel, ko bom velik, bom isti. Ne bom se maščeval, se razkazoval s svojo močjo. Bog bo ostal vedno v tem razodetju iste ljubezni, majhnosti…

Ti je všeč ali ni všeč: Bog se je razodel tako! Lahko ga sprejmemo, ali zavrnemo. Takšen On je.

Drugi del evangelija: sedaj pridejo na vrsto pastirci: za nas so danes simpatični, dobri, še zlasti kot figure v jaslicah. V tistem času so bili ravno drugače sprejeti. Imeli so jih za izvržek, za pse kulture, za tatove, imeli so jih za gnus naroda. Imeli so jih za velike javne grešnike. Imeli so grdo življenje, niso smeli vstopiti v tempelj. Bili so nasilni, takšne kot so živeli. Ti pastirji pazijo na svojo čredo. 

bozic.jpg

 Mesija očisti vse, ki so umazani, ki so izgubljeni na poljih tega sveta. To so osebe, ki živijo v noči: njihova revščina, nečistost. Sedaj prihaja luč. To je noč starega sveta, strahu, veliko teme. Pastirjev ni strah, prihaja slava Mesija. Angeli pridejo k njim, jim prinesejo Luč. Kako da niso mrtvi od moči luči?! Ko so tako daleč od Boga?! Bilo jih je strah velike groze. Angel pravi: Ne bojte se! Prinašam vam oznanilo velikega veselja. Razsvetljeni so z lučjo brezpogojne Božje ljubezni. Ne kaznuje jih, daje se jim kot brezpogojna ljubezen.

Kristus Odrešenik je rojen: Obrnejo obraze k temu otroku, ki je tak, kot so vsi otroci. Tu ni čudežev. To je pot, ki naj jo vsi prehodimo z vsemi zankami in ugankami našega življenja. 

Tukaj so nebeške vojske, ne Avgustove. Slavo Boga in ljudem, ki jih Bog ljubi. Bog vse ljubi, ne le tiste z dobro voljo. In najbolj ljubi tiste, ki so zadnji na tej zemlji, ki so jih ljudje zavrgli, porinili na rob. Ljubezen se je izlila iz nebes na zemljo, vse do teh zadnjih. 

To je oznanilo brezpogojne ljubezni, ki jo ima Bog za človeštvo… Vesel in blagoslovljen božič!

Zadnja sprememba ( četrtek, 24. december 2015 )
 
<< Začni < Nazaj 1 2 3 4 5 6 7 8 9 10 Naprej > Konec >>

Rezultati 33 - 40 od 711