OOPS. Your Flash player is missing or outdated.Click here to update your player so you can see this content.
3. VELIKONOČNA NEDELJA, 15.4.2018

V različnih obdobjih so bogoslovni učenjaki premišljevali in pisali o marsičem. Zanimalo jih je tudi, kakšna bodo naša telesa, ko bomo ob koncu sveta vstali, kakor izpovedujemo v Veri. Mnogi so menili, da bomo imeli vsi telesa ljudi, ki štejejo kakšnih trideset let, ko so na višku svoje moči. Skrbelo jih je tudi, ali bomo tudi po vstajenju moški in ženske, pa še marsikaj. Vse to so ugibanja, ki jih lahko imamo za bolj ali manj utemeljena ali pa tudi za prazno besedičenje. Drži pa, kar je zapisal apostol Pavel: da bo vstali in poveličani Kristus "z močjo, s katero si more podvreči vse, preobrazil naše bedno telo, tako da ga bo naredil podobnega telesu svojega veličastva".

3_velikonocna.jpeg

Iz tega, kar so o Jezusovem poveličanem telesu po njegovem vstajenju zapisali evangelisti, lahko sklepamo, da bodo naša telesa po vstajenju na "poslednji dan" zgodovine človeštva nekaj izredno lepega. Zanje ne bodo več veljali zakoni prostora in časa, ki nas zdaj omejujejo. Kako bo to, ne vemo in naj nas niti ne skrbi. Skrbi pa naj nas nekaj drugega: naj bodo naša telesa, naše telesne moči, čuti in sposobnosti zvesto orodje duše, tega božjega ognja ljubezni, ki ga nosimo v sebi. Apostol Pavel nam kliče, naj imamo vedno pred očmi dejstvo, da so naša telesa Božje svetišče, tempelj, v katerem prebiva troedini Bog. Potem pristavlja: "Poveličujte torej Boga v svojem telesu!"

Zelo pogosto slišimo, da je telo "orodje duše". S tem orodjem delamo dobro ali slabo, oboje prihaja iz srca, iz središča naših namenov in volje. Kar smo se namenili ali hočemo storiti, pa storimo s pomočjo telesa. S tem Bogu dajemo čast ali mu jo jemljemo, prinašamo svetlobo in toploto ali pa temo in mraz sočloveku. Telo kot orodje je torej sodelavec ali sokrivec naših dejanj, zato bo deležno tudi plačila ali kazni. Lahko rečemo: naša poveličana in preobražena ali na veke zavržena in spačena telesa bodo naše oblačilo za večno bogoslužje hvale ali za sovraštvo. Z vsakim svojim dejanjem se pripravljamo na večno Božjo mašo, zato je prav vsako pomembno in usodno.

Kristusovo poveličano telo, s katerim se je po vstajenju večkrat prikazal svojim prijateljem, apostolom in učencem, je imelo vidne sledove ran na rokah, nogah in na srčni strani. Neverni Tomaž je položil svojo roko v poveličano rano Jezusove strani in izpovedal svojo vero: "Moj Gospod in moj Bog!" Jezusove poveličane rane so vidna sled njegove odrešilne ljubezni. Iz Jezusove prebodene strani je bila rojena Cerkev in vsi zakramenti, ki nas posvečujejo. To je simbolično nakazano z obredom maziljenja pri nekaterih zakramentih, posebej pri krstu in birmi. Če smo v življenju zvesti obljubam, danim pri prejemu teh zakramentov, če zvesto hodimo za Kristusom, ki je trpel, umrl in vstal za nas, da bi mi živeli novo življenje, potem se bodo ta neizbrisna znamenja, s katerimi smo bili zaznamovani, na veke svetila pred Bogom in bomo nanje ponosni. Če pa se bomo svojim obljubam izneverili, nas bodo znamenja zakramentov, ki smo jih prejeli, vso večnost žgala kot sramotna znamenja nezvestobe. Večkrat moramo razmišljati o tem!  

Zadnja sprememba ( nedelja, 15. april 2018 )
 
2. VELIKONOČNA (BELA) NEDELJA – BOŽJEGA USMILJENJA, 8.4.2018

Potem, ko je Cerkev 40 dni premišljevala o pasijonu in o trpljenju, predvidi 50 dni do Binkošti, ko praznujemo velik praznik veselja, ki se razkriva v mnogih vidikih, kot je bilo opevano v dnevih vstajenja. 

V teh 50 dnevih se ponovno prikaže poseben pomen Velikonočnega tedna. V stari cerkveni tradiciji so novokrščeni, ki so bili krščeni na velikončno vigilijo, na ta dan slavnostno praznovali zaključek njihove "hebdomada in albis" – zaključek tedna v belih oblačilih, tistega tedna, v katerem so bili dnevno udeleženi pri evharistični daritvi v svojih krstnih oblekah. Še danes se v spomin na to, ta nedelja imenuje bela nedelja.

neverni_tomaz.jpeg

Osem dni po Vstajenjskem dnevu se ponovno zgodi srečanje Vstalega s svojimi učenci. In nejeverni Tomaž je tokrat z njimi. Kako dobro, da je Tomaž! Tomaž je pomembna stran vsakega izmed nas. To je tista stran, ki išče in sprašuje, ki je kritična in skeptična, ki pretehta za in proti, ki dvomi in ima malo zaupanja, ki ima pogum, da reče: "Ne verjamem". To je tista stran, ki hrepeni po pravi, globoki izkušnji nove, neverjetne resničnosti, ki želi, da se je le-ta dotakne v duši. Nejeverni Tomaž je tisti, ki kljub svojemu dvomu hrepeni po novem in je pripravljen na novo.

In ker živi svoj dvom, ga ne skriva ali taji, mu je tako podarjeno resnično srečanje. To je darilo, ki je mišljeno za vsakega izmed nas: "Blagor tistim, ki niso videli, pa verujejo!" 

Tudi mi smo obdarjeni z duhom Vstalega, ki nam je, kot prispodoba vdiha, prikazan kot tisti, ki podarja življenje, ki oživlja, ki nam ljudem želi dati življenjsko priložnost, da lahko ponovno zadihamo! Velika noč ni pobožen spomin na pretekel dogodek, ki ni preverljiv. Izkušnja vstajenja ima prav tako močan vpliv na naš čas in na naše povsem osebno življenje. Nepričakovano in presenetljivo, tako v velikem kot v malem, vsakdanjem in preprostem, lahko Vstali premaga zaprta vrata. Vstajenje se želi zgoditi tu in danes, vsak dan znova. "Moj Gospod in moj Bog!", v vseh stvareh in trenutkih mojega življenja. Povabilo k posebni pozornosti v tem 50-dnevnem času veselja!

Zadnja sprememba ( nedelja, 08. april 2018 )
 
VELIKA NOČ 2018

Naše oznanjevanje za veliko noč je najbolj veselo. Veselo zato, ker presega najbolj žalostno resnico življenja - resnico o smrti. 

Velika noč nam govori: 

jezusovo_vstajenje-2.jpeg

 Kristus je vstal, z njegovo močjo bomo tudi mi vstali; Kristus živi, v Njem bomo tudi mi živeli, večno živeli.

V Kristusovem vstajenju dobiva smisel zgodovina vsakogar izmed nas; dobiva smisel vsa človeška zgodovina; dobivajo odgovor vsa vprašanja, ki nas mučijo in si sami nikdar ne bomo mogli odgovoriti. Kristusov in naš veliki petek se dopolnjujeta v Veliki noči.

Obdani smo od toliko ljudi, ki pravijo, da ne morejo verjeti v vstajenje. Morda so v našem najbližjem sorodstvu. 

Naj iz našega življenja vidijo, da nas vera v vstajenje osreču­je. Da nas dela vesele in predvsem, da nas dela dobre. 

Naj vidi­jo, da nam tega veselja ne more skaliti nobena bridkost in da nam te dobrote ne more odvzeti nobena hudobija.

jezusovo_vstajenje.jpeg

“Ko se bo prikazal Kristus, vaše življenje, tedaj se boste tudi vi prikazali z njim v slavi.” (Kol 3,4)

Ob prazniku Gospodovega vstajenja Vam želimo, da bi v vas donelo veselje, ki ga je Bog položil v vsakega človeka od začetka. Kakor je vsaka Velika noč nov dar veselja, tako tudi tokrat dopustite, da Vas Bog obišče s svojo prisrčno ljubeznijo.

Že narava, ki se prebuja, govori, da se budi novo življenje. Celo pred lepoto narave se čutimo majhne, kaj šele pred resničnim prebujanjem večne sreče v nas.

Ko se na Sveti Gori zbiramo ob Mariji, vedno znova čutimo vstajenjsko veselje. Zdaj v tem, ki se spreobrne, zdaj v onem, ki doživi ozdravitev, zdaj v človeku, ki izbere Sveto Goro za kraj svojega osebnega praznovanja. Tudi tako se slava velike noči razliva na vse ljudi, Marija pa zna v vseh ljudeh zgraditi mostove do Boga.


Bratje frančiškani

Zadnja sprememba ( sobota, 31. marec 2018 )
 
<< Začni < Nazaj 1 2 3 4 5 6 7 8 9 10 Naprej > Konec >>

Rezultati 33 - 40 od 849