OOPS. Your Flash player is missing or outdated.Click here to update your player so you can see this content.
2. NEDELJA PO BOŽIČU (Jan 1, 1-8)
Skrivnost naše vere, ki jo izpovedujemo, je prav v tem, da je Jezus zaradi nas in zaradi našega zveličanja prišel iz nebes in se utelesil po Svetem Duhu iz Marije Device in postal človek.

Kar nam Jezus prinaša s svojim rojstvom, evangelist Janez slikovito zapiše. Jezus je prišel za vse ljudi, da bi imeli življenje; prihaja kot luč, da razsvetli vsakega človeka, da ne bi nihče hodil v temi, ampak bi imeli luč življenja.

Zgodbo pripoveduje o možu, ki se je umaknil iz mestnega vrveža. Zapustil je službo in prijatelje in se nastanil v podirajoči se hišici v predmestju. Vsak dan je prisluhnil tihemu glasu, ki je prihajal iz srca. Veliko je molil, bral božjo besedo in premišljeval. Ob vsem tem pa je bil neizmerno srečen. 

Kmalu se je razvedelo o tem možu, da je mnoge ljudi potolažil, jim vrnil pogum in zaupanje. Žalostni so se veseli vračali domov. Trpeči so laže sprejeli svoj križ. Obupani so našli nov smisel življenju. Osamljeni so spoznali prijatelje.

Kako je to mogoče, so se spraševali mogočni meščani. Saj vendar ni končal nobene šole in na univerzo niti ni hodil. Vedno je bil v ozadju, počasen tako v besedi kot dejanju. Le kako je mogoče, do ga množica išče? In ko se vračajo, so drugačni.

Sklenili so, da ga obiščejo. Res so prišli k njemu. Spraševali se ga: »Povej nam, kaj delaš. Razloži nam, kako ti uspe, do vsakega človeka z različnimi težavami nagovoriš, mu daš novega zaupanja in veselja, ko vendar nisi obiskoval nobene šole ...« 

Mož jim je odgovoril: »Zelo preprosto. Zapisano je v treh knjigah, ki jih vsak dan tudi sam vestno prebiram in premišljujem. Prva knjiga je knjiga STVARSTVA. Utihnite in poslušajte, kako lepe govori. Slišite? 

Druga knjiga je knjiga VESTI. Vsak dan jo odprem in skrbno prebiram. Poskušajte jo odpreti tudi vi. 

sveto_pismo.jpg
In tretja knjiga je knjiga SVETEGA PISMA. Vse to, kar občudujem, kar se sprašujem, vse je zapisano v tej knjigi. Le berite jo. 

Veste, vsem, ki pridejo k meni, ponudim te tri knjige in drugačni, srečnejši se vračajo domov. Poskusite tudi vi. Videli boste, da vas bo obogatilo.

Božjo dobrota se torej sklanja nad nas. Podarila nam je Besedo, ki se je naselila med nami. In ta Beseda izpolnjuje obljubo, do bo z nami do konca sveta. Nekateri je niso sprejeli - ugotavlja evangelist. 
Kaj pa mi?

Zadnja sprememba ( sobota, 04. januar 2014 )
 
SVETA DRUŽINA: DRUŽINSKO ŽIVLJENJE V GOSPODU – 29. 12. 2013
SVETA DRUŽINA: DRUŽINSKO ŽIVLJENJE V GOSPODU – 29. 12. 2013
(Sir 3,2-6.12-14; Ps 128; Kol 3,12-21; Mt 2,13-15.19-23)

Življenje kristjana mora biti življenje morale, ki je znamenje Kristusovega gospodovanja nad človeštvom. To se najprej pozna v osnovni celici človeškega življenja, v družini, kar je še posebno važno v današnjih časih, kjer je toliko stvari, ki so uperjene naravnost proti družini in jo na tihem razbijajo – kar pomislimo na istospolne poroke, ki se širijo pod pretvezo človekovih pravic.
 
Apostol Pavel priporoča stvari, ki so navidez vsakdanje, pa vendar ne lahke: »Kot Božji izvoljence, sveti in ljubljeni, si oblecite globoko usmiljenje, dobrotljivost, ponižnost, krotkóst, potrpežljivost. Prenašajte drug drugega in odpuščajte drug drugemu, če se ima kdo proti komu pritožiti. Kakor je Gospod odpústil vam, tako tudi vi odpuščajte. Nad vsem tem pa naj bo ljubezen, ki je vez popolnosti. In Kristusov mir naj kraljuje v vaših srcih, saj ste bili tudi poklicani vanj v enem telesu. In bodite hvaležni. Kristusova beseda naj bogato prebiva med vami … In vse, kar koli delate v besedi ali v dejanju, vse delajte v imenu Gospoda Jezusa … (Kol 3,12-15.17).
 
In vsa mirovna prizadevanja v svetu so brezuspešna, dokler ne najdem miru najprej v samem sebi, nato v družini, nato v bližnji okolici. Kakor vsaka stvar, tudi mir raste od spodaj navzgor, od posameznika k celoti, od družine k narodu in od narodov k njihovemu medsebojnemu razumevanju. Torej tudi tukaj – kot vedno – osebna odgovornost.
 
kolesarji.jpg
Na nekem križu na Bavarske je zapisano: »Če bi bili očetje kot sv. Jožef, matere kot Marija, otroci kot Jezus, potem bi bilo čudovito v naših družinah!« Zato naj bodo prazniki čas tkanja in utrjevanja medsebojnih vezi.
 
Pred božičem je učiteljica vprašala otroke: »Kdo od vas je reven? Kdo bi moral dobiti darilo za božič?«
 
Učenci, ki so se imeli za revne, so dvignili roke. Vas ni bila velika in vsi ljudje so se poznali med seboj. Pa ne samo po imenu, vedeli so tudi, kje kdo živi, kaj dela, kdo so njegovi starši in koliko denarja imajo.
 
Po pouku je učiteljica poklicala k sebi osemletnega Dana. Njegovi starši so pred kratkim prišli iz Afrike in vsi so vedeli, da je družina zelo revna. Vprašala ga je, zakaj ni dvignil roke. Dan je odgovoril: »Ker nisem reven.« - »Kdo pa je potem reven? Kaj misliš?« - »Otroci, ki nimajo staršev.«
 
Učiteljico je odgovor zmedel, da dečku ni znala odgovoriti in ga je poslala domov. Naslednji dan je Danov oče prišel domov ves nasmejan. Povedal je, da ga je učiteljica obiskala na delu. »Ponosni moramo biti na našega Dana,« je dejal in povedal, kaj mu je rekla učiteljica.
 
Za božič se je Dan razveselil darila. V njem sta bila dva para novih športnih copat: en par zanj, drugi pa za sestrico. Nikoli še nista imela novih čevljev. Pa tudi če ne bi dobila darila, bi Dan vedel, da je njegova družina bogata, ker imajo očeta in mamo. 
Zadnja sprememba ( sobota, 28. december 2013 )
 
BOŽIČNI PRAZNIK: BOG JE POSTAL ČLOVEK – 25. 12. 2013
Božič je praznik Boga, ki je postal ČLOVEK, in praznik človeka, ki je postal Božji otrok! Psihiater in filozof Viktor Frankl pravi, da izvira največje trpljenje današnjega časa iz odrivanja Boga. Tri četrtine današnje Evrope trpi zaradi tega! Človeka ne vodita le Freudova volja po slasti in Adlerjeva želja po moči in časti, ampak predvsem silno hrepenenje po smislu, po višjem, po Bogu.
 
Bog se ne vsiljuje, niti se ne skriva. Njegova dela so vidna v naravi, razodeval se je po očakih, po Mojzesu, po prerokih. Slednjič po Sinu. Dejansko nas Bog išče, kakor pove pesnica (Adelaide Love): 
 
»V brezupni želji, da bi našla Boga,
Nekoč hodila sem samotno pot.
A Bog sam prvi me je našel.
Prehodil namreč skoraj  je vso dolgo pot …«
 
Navadili smo se že na vse, tudi na odrešenje: na rojstvo Gospodovo v hlevu, na Njegovo smrt na križu in na Njegovo vstajenje. Morda krasi naše stanovanje kakšno umetniško izdelan križ. Pogled na to mučilno orodje vznemirja manj kot tista pajčevina, ki visi tam v kotu.
 
jaslice.jpg
Toda božič nas vodi od zunanjosti k vsebini: »Glejte, oznanjam vam veliko veselje. Rodil  se je Zveličar, Odrešenik.« Bog je postal človek in prišel na svet: »Bog  je namreč svet tako ljubil, da je dal svojega edinorojenega Sina, da bi se nihče, kdor vanj veruje, ne pogubil, ampak bi imel večno življenje.« (Jn 3,16).  Ta novica prebuja človeštvo že več kot 2000 let. Prav zato nobena noč ni svetlejša od božične, ker se je rodil On, ki je Luč sveta! Svet ne bo nikoli brez Boga, četudi ga ne bodo vsi spoznali in sprejeli. Bog je prišel k človeku, da bi človek prišel k Bogu.
 
Evangeljsko poročilo o betlehemskem dogodku je preprosto, hkrati pa pretresljivo: »In rodila je sina, ga povila in položila v jasli, ker v prenočišču ni bilo prostora.« Ni bilo prostora! Tako je človek odgovoril na Božjo ljubezen. Nazadnje je Odrešenika sprejelo uboštvo pastirske votline.
 
Ta žalost se pogosto ponavlja. Za Boga ni prostora, niti v človekovem srcu, niti v stanovanju, niti v šoli, niti v kulturi in umetnosti, niti v javnem življenju. On kljub temu prihaja, podaja roko in nagovarja vsakega izmed nas. Zato: 
 
Božič je takrat, ko verujemo v tisto uboštvo, ki napravi Boga za edino bogastvo.
Božič je takrat, ko ustvarjamo novi svet, ko gostimo v svojem pogledu tiste, ki so sami.
Božič je takrat, ko se zaupamo drugim, kakor se nam je Bog zaupal.
Božič je takrat, ko se sklonimo nad otrokom in vidimo v njem poteze Boga, ki je postal človek, da bi mi postali božji.
Božič je takrat, ko se spominjamo Jezusovega rojstva, njegovega vstopa v človeško zgodovino, njegovega vedno večjega razodevanja ljudem kot obraza Očetove ljubezni.
Božič je takrat, ko vsakokrat čutimo Jezusa, ki se rodi in je med nami, ki daje ali podpira upanje.
Božič je takrat, kadar smo prepričani, da moremo, kljub vsem glasovom o vojni in smrti, znova postaviti svojo in človeško zgodovino na temelje novih začetkov. 
Božič je vsakokrat, ko rečemo svoj DA, da bi Ljubezen, ki je Bog, dosegla vsakega človeka. 

Zadnja sprememba ( torek, 24. december 2013 )
 
<< Začni < Nazaj 1 2 3 4 5 6 7 8 9 10 Naprej > Konec >>

Rezultati 25 - 32 od 556