OOPS. Your Flash player is missing or outdated.Click here to update your player so you can see this content.
24. nedelja med letom, 11.9.2016

Naši maliki

izgubljeni_sin.jpg

Prva polovica današnjega prvega berila kaže Božjo jezo. Moje ljudstvo »se je pokvarilo«, reče Bog Mojzesu. Molijo k ulitemu teletu, ki so ga sami naredili, in ob tem vpijejo, da je to njihov bog, ki jih je izpeljal iz Egipta! Smešna, nesmiselna zgodba, mar ne? Le kdo je lahko toliko neumen, da se bo klanjal pred nečem, kar je izdelal z lastnimi rokami!

Tudi mi imamo svoje čudovite hiše, hladilnike, avtomobile, revije in obleke in svoja »trdna poslovna načela«. Ponosni smo na svoje športne dosežke in za fizično kondicijo in lepo postavo smo se pripravljeni vsak dan potiti. Kaj pa denar? Morda nas najbolj privlači pijača. Ali pa seks. Na Zahodu več ljudi gleda pornografijo kot pa šport. In pogosto se klanjamo »zvezdam«, ki trenutno sijejo v Hollywoodu ali na TV.

Pa to ni važno. V današnjem prvem berilu Bog ni pobesnel zato, ker bi bil ravno nataknjen ali tečen ali slabo razpoložen, ampak zato, ker je ljudstvo postavilo malovredno kramo za svojega boga. Resnični Bog, stvarnik vesolja, je bil ves čas z njimi, ves čas jih je ljubil, toda oni so imeli rajši ničvredne reči.

»Kaj pa dvostranski dogovor o ljubezni, ki sem vam ga ponudil,« pravi Bog. »Jaz bom vaš Bog in vi boste moje ljudstvo. Ljubil vas bom bolj, kot lahko zahtevate in si predstavljate. Mi ne boste v zameno naklonili vsaj svoje ljubezni?« Toda ljudje so se obrnili stran in se zapodili za svojimi drobnimi užitki. Zdaj se je Bog razjezil, kot bi se razjezil oče nad svojeglavim otrokom. Rekel je Mojzesu: »Zdaj me pusti, da se vname moja jeza proti njim in jih pokončam.« Po človeško lahko rečemo, da je Bog poparjen in užaljen. Od tod jeza, da hoče pokončati vse ljudstvo. Kot da je oče, ki mu je pošlo potrpljenje. Tak oče pa potrebuje dobrega družinskega prijatelja, da mu svetuje, kako z otroki v težkih trenutkih.

 Ta prijatelj je Mojzes: »Zakaj, Gospod, se vnema tvoja jeza proti tvojemu ljudstvu, ki si ga izpeljal iz egiptovske dežele z veliko močjo in z močno roko? Zakaj naj bi Egipčani govorili in rekli: ›S hudobnim namenom jih je izpeljal, da jih pomori v gorah in iztrebi s površja zemlje.‹ Odvrni se od svoje togotne jeze in naj ti bo žal zaradi hudega, ki si ga namenil svojemu ljudstvu!«

izgubljeni_sin-2.jpg

Nikar ne bodi pretrd s svojimi otroki, ga pogovarja Mojzes, pa čeprav bi to zaslužili. Še naprej naj uživajo tvojo ljubezen. Potrpežljivo čakaj, pa čeprav to boli; morda se bodo čez nekaj časa vrnili k tvoji ljubezni.

Božja jeza se je polegla, čakal bo na svoje ljudstvo.

V današnjem evangeliju je znana prilika, ki nam sporoča isto resnico, vendar na drug način.

Tudi tu spoznamo nekoga, ki si želi ves svet, nič pa mu ni mar za očeta, družino in za Boga. Izgubljeni sin zahteva svoj delež od naših mnogih hiš, hladilnikov, avtomobilov, revij in oblek. Nato zapusti okove domačega življenja. Prilika nam pripoveduje, kako vse svoje premoženje zapravi z razsipnim veseljačenjem.

Ko se končno zlomljen priplazi nazaj domov, bi pričakovali, da bo oče dejal: »No, si se končno pojavil in morda misliš, da bo vse tako, kot je bilo nekdaj. Ej, fant, kar malo premisli.«

Namesto tega pa mu oče steče naproti, ga objame in mu pripravi veliko gostijo.

In kaj bo Bog napravil z nami? Vzkipel v jezi zaradi naših grehov? Morda bomo rabili nekega Mojzesa, da nas bo zagovarjal. Ali nekega Jezusa. Ali le srce, ki more sprejeti odpuščajočo ljubezen.

p. John Foley, DJ

Zadnja sprememba ( nedelja, 11. september 2016 )
 
23. nedelja med letom, 4.9.2016

Življenje na zemlji, življenje v nebesih.

 

»Komaj dojemamo, kar je na zemlji, …

Kdo bo torej prišel na sled nebeškim rečem?«  Mdr 9,16

nebesa.jpg

V osnovni šoli smo si predstavljali, da v nebesih vsi plavajo okrog na oblakih, oblečeni v široke bele halje in brenkajo na harfo. Kakšno olajšanje, ko smo se tega znebili. Kasneje, pri študiju teologije, smo mislili, da Tomaž Akvinski trdi, da je v nebesih vsakdo popolnoma pri miru in nič ne dela, samo strmi vso večnost v Boga. Kar nekaj kolegov mi je takrat zaupalo, da res nimajo nikakršne želje, da bi vse večne čase sedeli pri miru in strmeli v nekoga, pa čeprav je to Bog.

Danes malo bolje razumemo, da gledati Boga ni isto kot strmeti v prazno steno ali v neko sliko v reviji, ne da bi smeli obrniti list. Slišal sem izpovedi svojih sorodnikov, ki so že umirali, pa so se še vrnili v življenje. Pripovedovali so, kako so prišli pred neskončno sijajno luč, ki nima primere in ki je tako blagodejna, da je nikakor ne bi hoteli zapustiti. To se mi zdi zares nebeško.

Kaj pa na zemlji? Kako lahko razumemo to, kar se danes dogaja v svetu okrog nas? Res si želim, da bi na nas tu spodaj posijalo več Božje luči.

Prvo današnje berilo postavlja Bogu tole vprašanje:

»Kdo bi spoznal tvojo voljo, ko bi ne bil ti dal modrosti,

ko ne bi bil z višav poslal svojega svetega duha? 

Tako pa so zemljanom pota izravnana …«

Bog nam je poslal svojega svetega duha, da bi nam pomagal spraviti v red naše življenje. Kristjani temu rečemo, »da bi postali Jezusovi učenci«. To je pomirjujoče, mar ne?

Toda - samo trenutek! V današnjem evangeliju nam Jezus daje tri navodila, kako lahko postanemo njegovi učenci na zemlji, vendar niso nič kaj pomirjujoča. Če želiš slediti Jezusu, moraš:

  1. sovražiti svojega očeta, mater, otroke, brate, sestre in svoje lastno življenje,
  2. odpovedati se moraš vsemu imetju,
  3. nositi moraš svoj križ, kakor je Jezus nosil svojega.

Zveni prav peklensko, če se smem tako izraziti.

nositi_kriz.jpg

Toda Jezusove besede so v resnici zelo stvarne. To so podrobna navodila, o katerih govori današnje prvo berilo in ki nam jih prinaša Sveti duh. Takole jih je treba razumeti:

  1. Beseda »sovražiti« je govorniška prispodoba in pomeni »ničesar ne smeš bolj ceniti kot Boga, niti svoje družine niti česarkoli drugega«. Bog je dosti bolj vreden ljubezni kot karkoli ustvarjenega. Zato se ne obotavljaj in spusti Božjo ljubezen v svoje življenje! Skupaj z njo bo prišla tudi tvoja družina. Sveti duh bo s teboj in ti bo pomagal.
  2. »Odpovedati se imetju« je dejansko pravi pomen točke 1. Izpusti iz rok, ne oklepaj se udobja in vseh reči, ki bi te zapeljevale, da bi jih ljubil bolj kot karkoli drugega. Namesto njih ljubi Boga.
  3. Zakaj bi morali sprejeti križ? Zato, ker tako radi zamižimo in se mu izognemo. Lahko se delamo, da svet v resnici ni poln trpljenja, da nihče zares ne trpi. Toda ko čista Bož ja luč osvetli naše spodrsljaje in neuspehe, vidimo, kako resnični so, pa tudi, kako so, prav v globini, napolnjeni s čudovito ljubeznijo, tako čudovito, da je nikoli ne bomo želeli zapustiti.

p. John Foley, DJ

Zadnja sprememba ( nedelja, 04. september 2016 )
 
22. nedelja med letom, 28. 08. 2016

Naj ljubezen živi

Rečeno je, da smo ustvarjeni po Božji podobi in podobnosti. Vendar ni videti, da bi bilo res tako. Le poglejte si nekaj »podob in podobnosti«, ki jih imamo vsak dan pred očmi.

zasvojenost_s_televizijo.jpg

Pomislite samo na poroko, na sklepanje zakona, na to ustanovo, ki je zibelka za prihodnost, ne le prihodnost naše družine ampak celotne družbe. Poroke so postale nekaj »začasnega«, pogosto jim kmalu sledi ločitev (v nekaterih državah propade že več kot polovica vseh sklenjenih zakonov).

Verjetno se boste strinjali z menoj, da se je spolna praksa ljudi v Zahodnem svetu dejansko in dokončno razšla z vsako mislijo na odgovornost do drugega, na predanost drugemu, celo na običajno človeško obzirnost.

 Vedno pogostejša pa je zasvojenost s »komodnostjo«, s televizijo, z internetom, s pijačo, z drogami, z zabavo, s pornografijo in podobnim. Verjetno ni treba posebej omenjati, kako zelo so nas prizadeli tisti katoliški duhovniki in škofje, ki so uničili življenje nekaterim otrokom ali mladostnikom, s tem da so stregli svoji strasti in ob tem še vedno trdili, da so predani Jezusu. Največja ljubezen je, če daš svoje življenje za prijatelja, pravi Jezus. Kako je sploh mogoče, da človek, ki izjavlja, da je ustvarjen po Božji podobi, lahko stori nekaj, kar je temu popolnoma nasprotno in zlo?

Poglejmo na široko po svetu: celotna ljudstva bodo kmalu iztrebljena in dežele izpraznjene. Hitler je bil šele začetnik.

Vem, vem, da ne smemo ob vsem tem prezreti tudi dobrega. Vendar če je v vse okrog nas vmešanega toliko zla, kaj je v človeku sploh še ostalo od Božje podobe? Ameriški pesnik E. E. Cummings je napisal zelo močno pesem, v kateri so tudi te vrstice (v prostem prevodu):

Kristus Kralj, ta svet vsepovsod pušča,

nikogar ni, ki bi ohranjal življenje,

in po valovih lahko hodi le tisti,

ki si upa sebe imenovati človek.

Ta pesem se posebej nanaša na tistega, ki je tudi postal človek, na Jezusa. Dopustil je, da je njegov čoln močno premetavalo, da se razbil in na koncu potopil. Nato pa je vstal in hodil – in še vedno hodi po valovih našega grobega, potapljajočega se sveta.

jezus_nas_je_vzljubil.jpeg

 On je človek po podobi in podobnosti Božji. Globoko v svojem srcu (to je najpomembnejše mesto v človeku) je bil Jezus popolnoma odprt za ljubezen. Sprejel jo je in jo tudi razdajal drugim. Ali se ti in jaz upava biti človeka? Ali sva sposobna, da globoko v svojem srcu tako kot Jezus napraviva prostor, kjer bo zaživela ljubezen? Če ji to postopoma omogočiva, bo v naju zaživela učlovečena ljubezen. Zlila se bo s podobo in podobnostjo Boga, po katerem sva ustvarjena.

Če pa se predajava zasvojenosti, če se »povišujeva«, kot nam Jezus govori v današnjem evangeliju, bova ovila svoji duši z vedno novimi plastmi prevare. Skušala bova postati svoje imetje, skušala bova postati to, ker drugi ljudje mislijo o naju, za kar bi naju rada napravila kultura, sredi katere živiva.

Toda naši skromni čolnički so sposobni za plovbo – če le ne ravnamo z njimi, kot da so prekooceanke. Skratka, če »izvršujemo svoja dela v ponižnosti«, kot nam naroča modri Sirah v današnjem prvem berilu, nas bo Bog vzljubil in zaživel v nas.

To pa bo gotovo vplivalo na svet, saj bomo postali sijoča podoba in podobnost Božje obzirnosti.

p. John Foley, DJ

Zadnja sprememba ( nedelja, 28. avgust 2016 )
 
<< Začni < Nazaj 1 2 3 4 5 6 7 8 9 10 Naprej > Konec >>

Rezultati 25 - 32 od 747