OOPS. Your Flash player is missing or outdated.Click here to update your player so you can see this content.
4. VELIKONOČNA NEDELJA – NEDELJA DOBREGA PASTIRJA (Jn 10,1-10) A
Jezusov evangelij nosi pečat časa, naroda in kulture, v kateri je nastal. Toda njegovo sporočilo sega v vse narode, čase in kulture. Treba ga je le izluščiti iz bogate simbolike.
Prispodoba o pastirju in ovcah današnjemu industrializiranemu meščanu malo pove. Celo na deželi poznajo kvečjemu še električnega pastirja. To je mogel povedati tudi drugače. Mogel je suhoparno navesti mnogo učenih besed. Odločil se je za sliko iz življenja. Več pove, vsakomur je razumljiva in lahko si jo je zapomniti.
 Katero misel naj izluščimo iz Jezusove pripovedi?

4_velikonocna.jpg
Jezus nam hoče povedati, da je njegov odnos do ljudi oseben. Kakor dobremu, pravemu pastirju vsaka ovca veliko pomeni, tako pomenimo vsi ljudje, posamezniki in skupnost, Jezusu nekaj velikega. »Jaz poznam svoje in nihče jih ne bo iztrgal iz mojih rok.«
V zvezi s pastirjem govori Jezus tudi o tatovih in roparjih. Danes bi jih mogli imenovati: nasilje, nesmisel, uničevanje narave, predajanje uživaštvu… Kjer gospodarijo puščajo za sabo praznino srca, bivanjski strah in naveličanost O sebi pravi Jezus, da nam je prinesel življenje, ki naj bi ga imeli v izobilju.

V Matejavem evangeliju beremo tudi o pastirjih, ki so najeti. Najemniku so ovce le predmet. Predmet pogodbe, predmet skrbi in predmet zaslužka. Pomenijo mu le nadležno dolžnost, ki jo izpolnjuje brez srca in duše, samo zato, ker jo pač mora. 
Zaradi ovac mora zgodaj vstajati, ko bi rad še poležaval; voditi jih mora na pašo, ko bi rad sedel v senci; skrbeti mora zanje, čeprav bi rajši delal kaj drugega. Če pride nevarnost, jih pusti in zbeži, ker mu zanje pač ni mar. Električni pastir pa je še bolj brezoseben.

Pravi pastir je čisto drugačen. Na ovce ga ne veže služba ali pogodba, ampak ljubezen. Ni mu težko ne zgodaj vstajati ne pozno legati, ker ima ovce rad. 
Karkoli zanje stori, stori z veseljem. Če preti nevarnost, bo storil vse, da jo odvrne; celo življenje bo tvegal zanje. Nikomur ne bo dopustil, da mu jih iztrga iz rok. Skratka: pastir je s srcem in dušo. »Jaz jih poznam in hodijo za menoj.«

To Jezusovo sporočilo je lahko razumljivo tudi človeku današnje dobe. Namenjeno je vsem, ki so odgovorni za druge. Ni težko v njem razbrati razlike med dobrim in najemniškim vzgojiteljem; med dobrim in najemniškim šefom; med dobrim in najemniškim zdravstvenim osebjem. Naštevamo lahko še in še.
Posebej pa naj bi se nad to prispodobo zamislili tisti, ki jih je Jezus postavil na zemlji za pastirje v svoji Cerkvi. 

Zadnja sprememba ( sobota, 10. maj 2014 )
 
3. VELIKONOČNA NEDELJA (Lk 24, 13-35)
Ste morda že opazovali otroke kako se igrajo, kako se popolnoma posvetijo svoji igri? V svoje vloge se tako vživijo, da pozabijo na vse okoli sebe, na nevarnost in na avto, na čas in na mamo, ki jih pričakuje na večerji. Za njih, takrat poleg njihove igre, ne obstaja nič drugega. 
Morda si mislimo, ko jih gledamo: O brezskrbna mladost. Pa kljub starosti poskušamo tudi mi, kot otroci, pozabiti na stvarnost in na kakšen način zbežati od problemov, ki jih imamo. Tudi učenca v evangeliju sta hotela zbežati od zanju brezupnih velikonočnih dogodkov.

Za otroke je naravno, da se igrajo. Zanje je igra delo, če pa mi odrasli poskušamo z igro pobegniti od svojega dela in svojih problemov pride do težav. 
Koliko takih različnih pobegov imamo? Verjetno ima vsak svojega. Nekateri igrajo na srečo in strastno zahajajo v igralnice. Ta njihov pobeg od realnosti, od problemov, jim lahko pobere vse prihranke in tudi vse premoženje. 
Nekateri se posvetijo delu. Garajo od jutra do večera, da bi se dokopali do svojih sanj. Ko pa na primer zgradijo hišo, ni več kaj postaviti vanjo. Zgradili so hišo, porušili so dom. 
Pobege iz »našega Jeruzalema« bi lahko še dolgo naštevali. Lahko so to razne droge, televizija, računalnik, hobiji, ki v našem življenju zavzemajo najpomembnejše mesto. 
Lahko so to čisto dobre stvari, vendar nas neprimerno uporabljene, odvračajo od resnično pomembnega: od samih sebe, od našega bližnjega, za katerega smo mi odgovorni in od vstalega Kristusa.
 
3_velikonocna.jpg
Vstalega Kristusa se ne da takoj spoznati. Učenca na poti v Emavs sta bila veliko časa z Jezusom, pa ga kljub temu nista spoznala, ko se jima je pridružil. Ne gre samo zato, da sta bila prepričana, da je mrtev. Vstali  Zveličar je bil tako spremenjen, da ga je bilo mogoče videti samo v veri. 
Marija Magdalena je šla zgodaj zjutraj k grobu in je jokala. Zaradi svojih solz, svoje bolečine, ni mogla videti Vstalega. Mislila je da je vrtnar, zato mu je rekla: »Gospod, če si ga ti odnesel, mi povej, kam si ga položil, ga bom jaz vzela«. Ko pa je spoznala Vstalega Jezusa, ga je hotela objeti in zadržati, kot učenca v Emavsu. 
Jezus ji je rekel: »Ne oklepaj se me! Kajti nisem še šel gor k Očetu«. 
To bi bil zopet beg v drugo smer. Sami biti z Jezusom in ne narediti tega, kar smo dolžni, je prav tako narobe. 
Namesto tega ji da Jezus točno določeno nalogo: »Pojdi k mojim učencem in jim reci, da grem k Očetu«. Tvoja naloga je oznanjati. 
Sedaj je nastopil čas za oznanjevanje. Ne moreš celo življenje samo prejemati, sedaj bo to potrebno dajati naprej drugim.
In to smo mi dobili; na nas je, da po tem nauku živimo – s tem pa tudi sami prenašamo in oznanjujemo bližnjim in prihodnjim rodovom.
Zadnja sprememba ( sobota, 03. maj 2014 )
 
Nedelja Božjega usmiljenja - Bela nedelja - 27.4.14
bozje_usmiljenje.jpg
Bl. papež Janez Pavel II. je 30. aprila 2000 nedeljo po veliki noči, razglasil poljsko redovnico Favstino Kowalsko za svetnico ter ob tej priložnosti določil, da se bo prva nedelja po veliki noči »odslej v vsej Cerkvi imenovala nedelja Božjega usmiljenja.« Papež se je pri tem oprl na javno razodetje, posebej na Božjo besedo te nedelje, ki nazorno govori o Božjem usmiljenju, povod pa je bilo Jezusovo razodetje sestri Favstini: »Hči moja, govori vsemu svetu o mojem neizmernem usmiljenju. Hočem, da je praznik Božjega usmiljenja zatočišče vseh duš, pribežališče vseh grešnikov. Ta dan bom razodel polnost svojega usmiljenja. Kdor bo ta dan opravil sveto spoved in prejel sveto obhajilo, bo dobil popolno odpuščanje grehov in kazni za grehe. Naj se nihče ne boji priti k meni, čeprav so njegovi grehi še tako veliki. Hočem, da praznik mojega usmiljenja slovesno obhajate prvo nedeljo po veliki noči. Povej ranjenim ljudem, da se morajo zateči k mojemu usmiljenemu Srcu in dal jim bom svoj mir. Preden pridem kot pravičen sodnik, pridem kot kralj usmiljenja. Kdor zavrne moje usmiljenje, se sam obsodi.«
 BISTVO POBOŽNOSTI K  BOŽJEMU USMILJENJU
1. Zaupanje -  označuje naš odnos do Boga; ne sestoji le iz kreposti upanja, ampak tudi iz kreposti žive vere, ponižnosti, vztrajnosti in skesanosti za storjene grehe. Preprosto povedano je to odnos otroka, ki v vseh okoliščinah brezmejno zaupa v usmiljeno ljubezen in vsemogočnost nebeškega Očeta.  
 »Želim, da bi ves svet spoznal moje usmiljenje; dušam, ki zaupajo v moje usmiljenje,« je obljubil Gospod, »želim podeliti nepojmljive milosti« (687).
Zaupanje pa ni le bistvo, duša te pobožnosti; je tudi pogoj za zajemanje milosti. »Milosti iz mojega usmiljenja se dajo zajemati le z eno posodo, in to je zaupanje,« je rekel Jezus sestri Favstini.
 »Povej jim, da še nobeden, kdor je klical moje usmiljenje, ni bil razočaran ali osramočen. Kdor je zaupal v mojo dobroto, mi posebej ugaja« (1541).
2. Usmiljenje - označuje naš odnos do vsakega človeka. Gospod Jezus je sestri Favstini rekel: »Od tebe zahtevam dela usmiljenja, ki morajo izhajati iz ljubezni do mene. Usmiljenje moraš izkazovati bližnjim vedno in povsod, temu se ne moreš ne odtegniti ne izgovarjati, se ne opravičevati. Dajem ti tri načine za izkazovanje usmiljenja bližnjim: prvi delo, drugi - beseda, tretji - molitev; v teh treh stopnjah je zajeta polnost usmiljenja in je neizpodbitni dokaz ljubezni do mene. Na ta način duša slavi in poveličuje moje usmiljenje« (742).
Dejavna ljubezen do bližnjega je prav tako pogoj za prejemanje milosti. »Če oseba ne naredi dela usmiljenja, ki ga je na kakršen koli način sposobna, na sodni dan ne bo dosegla mojega usmiljenja. (1317).

Zadnja sprememba ( sobota, 26. april 2014 )
 
<< Začni < Nazaj 1 2 3 4 5 6 7 8 9 10 Naprej > Konec >>

Rezultati 25 - 32 od 583