OOPS. Your Flash player is missing or outdated.Click here to update your player so you can see this content.
4. postna nedelja, 15.3.2015

POVEM VAM NEKAJ – BOG VAS LJUBI

(2 Krn 36,14-16.19-23; Ef 2,4-10; Jn 3,14-21)
 
Pokojni ljubljanski škof dr. Stanislav Lenič je pripovedoval iz svojega bogoslovskega življenja. Božji služabnik škof J. F. Gnidovec je ob obisku Sloveniji imel za bogoslovce v semeniški kapeli v Lj nagovor za bogoslovce, ki jih je vabil v svojo misijonsko škofijo v Skopje. Ko je končal nagovor, je bogoslovcem zastavil vprašanje: »Gospodje, ali ste se že kdaj v svojem življenju poglobili v osnovno sporočilo krščanstva, ki je zapisana v Janezovem evangeliju: Bog je namreč svet tako ljubil, da je dal svojega edinorojenega Sina, da bi se nihče, kdor vanj veruje, ne pogubil, ampak imel večno življenje (3,16). Po teh besedah je v tišini zapustil semeniško kapelo.
 
Nekateri trdijo: tudi če bi se zgubilo celo Sveto pismo in bi se ohranil le zgornji stavek, bi bilo dovolj, saj ta povzema sporočilo Božjega razodetja. Prav ta stavek najprej sprašuje vest kristjanom: kaj smo naredili iz temeljnega sporočila Svetega pisma, da ljudje bolj poznajo Boga maščevalca ali »policaja«, ne pa kot Boga neizmerne ljubezni. Npr. odgovorni urednik  Ognjišča mag. Božo Rustja pripoveduje. Nekoč sem neki novinarki naredil uslugo, saj sem ji poiskal podatke, za katere se je zdelo, da jih ni mogoče dobiti. Ko je vstopila v pisarno, sem ji dejal: »A ste že pomislili, da vas ima Bog rad, kajti problem je rešen?« Ob teh besedah je osupnila in dobesedno stopila korak nazaj. Najbrž ji  ni do takrat česa takega še nihče rekel. Predvidevam, da so ji včasih že zagrozili, da jo bo Bog kaznoval, da se ji bo maščeval ali kaj podobnega, a da jo ljubi – tega ji ni še nihče rekel. Zato me je njena reakcija presenetila.
 
4_postna.jpg
Človek, ki se zaveda, da ga Bog ljubi, bo sposoben storiti velike stvari. Slikar in duhovnik p. Marko Rupnik v knjigi V plamenih gorečega grma (str. 98-99) opisuje srečanje s študentom. Z njim se je pogovarjal v svojem slikarskem ateljeju, kje je imel na velikem platnu narisan obraz Jezusa Kristusa. S fantom sta sedela vsak na svoji strani stojala. Slikar je obiskovalca vprašal, koga gleda Kristus, in fant m,u je odgovoril, da njega. Nato mu je predlagal, naj vstane in mu korak za korakom prihaja naproti. Pater mu je rekel: »Sedaj si sam in imaš glavo polno hudobnih, nasilnih misli. Kaj pa Kristus?«
 
»Gleda me,« mu odgovori. Z naslednjim korakom mu pravi: »Sedaj si s svojim prijateljem, pijan,. V soboto zvečer. In Kristus?« »Gleda me z isto dobrohotnostjo,« odgovori študent.
 
Še dvakrat je pater Marko izrazil življenjska dogodka iz fantovega življenja, in študent mu je podobno odgovoril. Nato pa je pater dejal: Ko boš v vseh teh življenjskih okoliščinah čutil na sebi ta sočutni in usmiljeni Kristusov pogled, boš zares duhoven človek. Znova boš popolnoma celosten, blizu boš temu, kar imenujemo notranji mir, vedrina duše. Ko se boš zalotil v Njegovem usmiljenem pogledu in boš začutil, kako te kot balzam ovija ljubezen, se bodo spremenile vse te situacije, ki sva jih omenila. Človek se spremeni zaradi ljubezni, ki mu zalije srce.«
 
Da, človek, ki se zave, da ga Bog ljubi, spremeni svoje življenje in je sposoben v njem storiti nekaj velikega. Mati Terezija je večkrat dejala, da mora deliti ljubezen ljudem, ker jo toliko prejema pri Bogu. In vemo, da je ta žena ljudem dala veliko ljubezni. Vemo pa tudi, da je to zmogla, ker se je zavedala, da njo Bog ljubi.
 
Ni bojazni, da bi človek to ljubezen izkoriščal za to, da bi grešil pod pretvezo: če me Bog ljubi, potem lahko grešim, saj mi bo tako in  tako odpustil prestopke. Res je ravno nasprotno: človek namreč greši zaradi pomanjkanja ljubezni ali bolje rečeno, zaradi nesprejemanja Ljubezni, ki ga čaka v srcu. Kdor na sebi čuti neskončno ljubeči Božji pogled, si bo prizadeval, da ne bi grešil, in se bo v moči tega pogleda trudil spreobračati.
 
Prosimo Gospoda, naj na sebi vedno čutimo njegov neskončno ljubeči pogled. Amen.

Zadnja sprememba ( sobota, 14. marec 2015 )
 
3. postna nedelja

ZAKAJ S TAKO JEZO?
2 MZ 20,1-17; 1 Kor 1,22-25; Jn 2,13-25


Evangelij današnje nedelje nam pokaže Jezusa v nenavadni luči. Mili odrešenik naenkrat postane nasilen. Ko zagleda trgovce, ki prodajajo v templju vole, ovce in golobe, in menjalce denarja, ki kupčujejo v templju, naenkrat izbruhne v besu.
Ne le, da je tako obnašanje popolnoma neprimerno za Jezusa, kakršnega poznamo, ali ni tudi proti pravilom tempeljskega reda? Trgovci so namreč prodajali žive živali, ki so jih ljudje potrebovali za žgalne daritve. Nekje so jih pač morali dobiti. In tudi denar so morali zamenjati, saj so mnogi prišli iz dežel, kjer so uporabljali drugo valuto kot v Jeruzalemu. Se vam ne zdi to popolnoma normalno?
Jezus ni bil tega mnenja. Zavpil je: »Skrunite tempelj mojega Očeta!« Zagrabil je nekaj vrvi in jih zvezal v vozel. Začel je bičati prodajalce – strašen prizor – in pometel na tla skrbno razporejene novce menjalcev denarja, na koncu jim je prevrnil še mize. 
Kako neki se lahko taka ihta sklada s tihim in ponižnim Jezusom, ki ga bomo gledali na veliki teden? Takrat bo komaj kdaj izustil besedo, pa čeprav bodo njegovi sovražniki skrunili najsvetejši tempelj njegovega Očeta.
Za kaj gre? Nekaj zunanjih razlogov za tolikšno ihto nam je jasnih. Prodajalci so smeli samo na tempeljsko dvorišče, ne pa v tempelj sam, kjer jih je Jezus našel. In morda so nečedne goljufije pri trgovanju ponavljali tudi v templju: nepoštene uteži, navite cene in podobno.

3_postna.jpg
Dosti važnejši pa je notranji razlog. Jezus je dobro vedel, za kaj smo vsi ljudje ustvarjeni: da bi bili polni Božje navzočnosti, da bi nas Bog ljubil in da bi ga tudi mi ljubili. Najbolj zares ljudje smo takrat, kadar nas ne držijo v krempljih bogastvo, slava in napuh. Načrtovani smo, da smo svobodni in da sprejemamo Boga. Jezus je moral biti ves iz sebe, ko je videl prekupčevalce, ki se niso menili za te Božje vrednote, saj jim je več pomenil dobiček in uspešno goljufanje prav v središču posvečenega prostora. Vse je bilo postavljeno na glavo.
Svojim sodobnikom in v enaki meri tudi nam želi Gospod dopovedati:
- legalizem, kopičenje in množenje predpisov, slepo oprijemanje predpisov ni v oporo, ampak človeka zasužnjuje, ga ubija;
-  tempelj in daritve, "zakmašna" obleka in nedeljska maša sama po sebi nič ne pomeni, če ni zraven človeka, ki bi s srcem prišel počastit in se zahvalit svojemu Očetu v nebesih ter utrjevat prijazne odnose z drugimi ljudmi (čudno znano zveni očitek: vsako nedeljo gre k maši, pa ni nič boljši od drugih, ki ne gredo);
- Kristus hoče uveljaviti tisto, kar je konec koncev bolj božje in bolj človeško: med Bogom in človekom naj ne bi prevladoval zadrgnjen vojaški odnos, zabetoniran z zapovedmi, ampak prijazen odnos dveh oseb: Oče ve, česa potrebujete, in nas navaja k besedam: Oče naš, ki si v nebesih; mar ne strne tega, kar smo danes slišali na: ljubi Gospoda, ljubi bližnjega kot samega sebe! Amen 

Zadnja sprememba ( sobota, 07. marec 2015 )
 
2. postna nedelja

2. postna nedelja (B) - Poslušajte ga!

1 Mz 22,1-2.9a.10-13.15-18; Rim 8,31b-34; Mr 9,2-10

 
Evangeljski odlomek nam spregovori o Jezusovem spremenjenju na gori. Nekega dne je vzel Jezus s seboj tri svoje učence Petra, Jakoba  in Janeza in  se z njimi povzpel na visoko 
2_postna.jpg
goro Tabor. V nekem določenem trenutku je začelo Jezusovo obličje žareti v izjemni svetlobi; prikazala sta se Mojzes in Elija, ki sta govorila z njim. Za nekaj trenutkov je bila božanskost Božjega Sina – sicer skrita pod njegovo človečnostjo – kakor osvobojena in Jezus se je tudi navzven pokazal tak, kot je resnično bil: luč sveta. Vse je napolnilo izjemno ozračje miru in sreče, tako da se Peter ni mogel zadržati in je vzkliknil: »Rabi, dobro je, da smo tukaj. Postavimo tri šotore …«. Takrat se je pojavil oblak, ki jih je obdal, in iz oblaka je prišel glas, ki je rekel: »Ta je moj ljubljeni Sin, njega poslušajte!«.
 
S temi besedami je Bog Oče človeštvu dal Jezusa Kristusa kot edinega in dokončnega učitelja. Velelnik »Poslušajte ga!« je napolnjen z vso Božjo avtoriteto in z vso Božjo ljubeznijo do človeka. Poslušati Jezusa dejansko ni le dolžnost in pokorščina, ampak je tudi milost, privilegij, dar. On je resnica: če bomo hodili za njim, se ne bomo varali; on je ljubezen: ne išče drugega kakor našo srečo.
 
Sedaj pa prenesimo to sporočilo še v naše življenje. Beseda »Poslušajte ga!« seveda ni namenjena le onim trem učencem, ki so bili na gori Tabor, ampak Kristusovim učencem vseh časov. Seveda pa si moramo zastaviti vprašanje: »Kje Jezus govori danes, da bi ga lahko slišali?«
 
Jezus nam govori predvsem po naši vesti. Vsakokrat, ko nam vest očita, da smo kaj slabega storili ali pa nas spodbuja, naj storimo nekaj dobrega, nam govori Jezus po svojem Duhu. Glas vesti je neke vrste prevodnik, ki je v nas zato, da nam posreduje Božji glas. Toda vest sama še ne zadostuje. Lahko ji je ukazati, naj reče tisto, kar bi mi radi slišali. Naš egoizem jo lahko popači ali pa celo utiša. Zato jo mora razsvetljevati in podpirati evangelij in Cerkveno učiteljstvo.
 
Evangelij je posebno izbrano mesto, kjer nam danes Jezus govori. Nešteto ljudi je to v svojem življenju izkusilo. Ljudje se radi razvedrijo in ob tem ne razmišljajo o nobeni pomembni stvari; zato tako radi spremljajo zabavne programe, igre in kvize. Ko pa se družina sooča s krizo, veliko neprijetnostjo, takrat se zave, da so le evangeljske besede tiste, ki se dotikajo problema in nam imajo nekaj povedati. Vse druge besede zvenijo prazno in nas puščajo same v primežu naših težav.
 
Redno mesto, kjer nam danes govori Jezus, je tudi Cerkev. Govori nam po svojem izročilu in učiteljstvu naslednikov apostolov. Njim je Jezus rekel: »Kdor posluša vas, posluša mene!« Kdo nam bo zagotovil verodostojno razlago, če ne Cerkev, ki jo je Kristus ustanovil prav s tem namenom? 
 
Sv. Janez od Križa je rekel: »Odkar je Bog na gori Tabor rekel o Jezusu 'Poslušajte ga!', je on sam na neki način onemel. Povedal je vse, nič novega ni, kar bi še razodel. Kdor zahteva od njega nova razodetja ali odgovore, ga žali, kot da še ni dovolj jasno vsega povedal. Bog še naprej vsem ponavlja isto besedo: 'Poslušajte ga! Berite evangelij: tam boste našli več in ne manj od tistega, kar iščete.'«
 
Današnji evangelij nam je v vsem svojem veličastvu postavil pred oči Jezusa Kristusa kot učitelja Cerkve in človeštva. Tudi mi se spustimo z našega malega Tabora, nesoč v srcu močan odmev Očetovega povabila: »Ta je moj ljubljeni Sin, njega poslušajte!«.

Zadnja sprememba ( sobota, 28. februar 2015 )
 
<< Začni < Nazaj 1 2 3 4 5 6 7 8 9 10 Naprej > Konec >>

Rezultati 25 - 32 od 649