OOPS. Your Flash player is missing or outdated.Click here to update your player so you can see this content.
21. nedelja med letom, 25.8.2019

Vstopite skozi ozka vrata

Iz 66,18-21; Heb 12,5-7.11-13; Lk 13,22-30

Obstaja vprašanje, ki je vedno mučilo vernike: je veliko ali malo tistih, ki se zveličajo? V nekaterih obdobjih je ta problem postal tako pereč, da so nekateri ljudje zapadli v hudo tesnobo. Eden od njih je bil tudi blagi in mili sv. Frančišek Saleški. Zaradi teoloških smeri njegovega časa in gotovo tudi, ker je Bog to dopustil, je živel precejšen del svoje mladosti v prepričanju, da je izključen iz števila poveličanih (takrat so rekli »predestiniranih«) in da mu je namenjeno večno pogubljenje. Nekega januarskega večera, ko tega ni več mogel prenašati, je vstopil v cerkev, pokleknil pred Marijin kip in se tam popolnoma izročil Bogu, računajoč na njegovo usmiljenje, in mu obljubil, da ga hoče ljubiti ne glede na njegovo usodo po smrti. V hipu je strah izginil; sam pripoveduje, da ga je obšel jasen občutek, kako je odpadla vsa tesnoba, kakor da bi odpadla zunanja znamenja gobavosti. Čutil se je prerojen.

Ta problem je pustil sled tudi v umetnosti. Križani Jezus, ki so ga slikali v tem obdobju (16. in 17. stoletje), je enkrat prikazan z razširjenimi, horizontalno iztegnjenimi rokami, drugič pa so se roke približevale telesu in so bile skoraj vzporedno z njim, kakor da bi malodane nakazovale utesnjenost. Prvi je odražal nauk, v skladu s katerim je Jezus v svoji odrešenjski smrti objel ves svet in so bili zato vsi poklicani k odrešenju; drugi pa je odražal nasproten, janzenističen nauk, češ da je zelo majhno število ljudi določenih za odrešenje.

Evangelij današnje nedelje nam pove, da so nekega dne to vprašanje zastavili tudi Jezusu:

»Ko je učil na poti v Jeruzalem, mu je nekdo rekel: 'Gospod, ali je malo teh, ki se bodo rešili?'«.

Vidimo, da se vprašanje tiče števila; koliko se jih reši: veliko ali malo? Jezus v svojem odgovoru premakne središče pozornosti od koliko na kako se rešiti:

»On pa jim je dejal: 'Prizadevajte si, da vstopite skozi ozka vrata, kajti povem vam: Veliko jih bo želelo vstopiti, pa ne bodo mogli'.«

Prav isto držo najdemo tudi glede končnega Jezusovega prihoda. Apostoli sprašujejo, kdaj se bo vrnil Sin človekov, Jezus pa v odgovoru nakaže, kako naj se pripravijo na ta prihod, kaj naj delajo, ko ga pričakujejo (prim. Mt 24,3-4). Ta Jezusov način ni nenavaden in izmikajoč. Je preprosto ravnanje nekoga, ki hoče vzgajati učence, da bi od radovednosti prešli k pravi modrosti; od jalovih vprašanj, ki vznemirjajo ljudi, k resničnim problemom, ki so življenjsko pomembni.

Že iz tega lahko razumemo absurdnost tistih, ki mislijo, da poznajo celó natančno število odrešenih: sto štiriinštirideset tisoč. To število, ki se pojavi v Knjigi razodetja, ima povsem simbolično vrednost (kvadrat od dvanajst, kolikor je Izraelskih rodov, pomnožen s tisoč) in to takoj razloži izraz, ki sledi: »Velika množica, ki je nihče ne bi mogel prešteti« (Raz 7,4.9). Če bi bilo poleg vsega to res število odrešenih (kakor trdijo jehovove priče), lahko takoj zapremo trgovino, mi in oni: na vratih nebes bi moral že od davnaj viseti napis, kot ga najdemo na določenih parkiriščih: »Zasedeno«.

Če Jezusu torej ni predvsem do tega, da bi nam razodel število odrešenih, ampak da bi nam pojasnil način, kako se rešiti, poglejmo, kaj pravi glede tega slednjega. Bistveni sta dve stvari: ena negativna in druga pozitivna; prva je tisto, kar ne koristi, nato pa tisto, kar pomaga k odrešenju. Ne koristi, ali pa vsaj ni dovolj dejstvo pripadnosti nekemu določenemu narodu, nekemu določenemu plemenu, tradiciji ali ustanovi, čeprav bi šlo za izvoljeno ljudstvo, iz katerega prihaja Odrešenik. Prisluhnimo, kaj pravi:

»Tedaj mu boste začeli govoriti: 'Pred teboj smo jedli in pili in po naših ulicah si učil,' toda rekel vam bo: 'Ne vem, od kod ste. Pojdite proč izpred mene vsi, ki delate krivico!'«.

V Lukovem besedilu je jasno, da so Judje tisti, ki terjajo privilegije. V vzporednem Matejevem besedilu pa se obzorje razširi. Nahajamo se že v kontekstu Cerkve. Tukaj slišimo, kako Jezusovi učenci postavljajo iste vrste zahteve: »V tvojem imenu smo prerokovali in v tvojem imenu smo storili veliko mogočnih del« (prim. Mt 7,22-23). Za to, da bi se rešili, ne zadostuje niti preprosto dejstvo, da so poznali Jezusa in da so pripadali Cerkvi. Potrebno je nekaj drugega.

Zadnja sprememba ( sobota, 24. avgust 2019 )
Preberite več...
 
20. nedelja med letom, 18.8.2019

1. Misli iz evangelija in prvega berila same od sebe postavljajo vprašanje: ali to spada v veselo oznanilo, so to res krščanske, spodbudne besede:

- Kristus pravi da je prišel, da ogenj vrže na zemljo, še več, da bo s seboj prinesel razdor: v hiši bo pet razprtih, dva proti trem, oče proti sinu – mar ne govori kot kak nasilnež, vodja moderne sekte;

- beseda o Jeremiju: tega moža je treba usmrtiti, bi lahko izhajala iz kroga rimskega nasilnika Kaligule, od politikanta Macchiavelija, čudno podobna je besedam v naši deželi (diskreditacija, likvidacija, tudi fizična), v naših medijih.

2. Nasprotniki Jeremije trdijo: hromi odpornost vojakov, ne išče blaginje temu ljudstvu, ampak nesrečo, njegova beseda nas spodmika: smrt zanj! Tudi danes hudo bode jasna beseda resnice in moti "mir" tistih, ki so se tudi s krivico in zatiranjem pririnili do udobnega življenja; če kdo opozori na to ali celo zahteva spremembe, ga je treba odstraniti – tako gre v političnih, kulturnih, celo v cerkvenih krogih: povsod se da utišati človeka, ki preveč ve, preveč pove javnosti, vrste se izsiljevanja, grožnje, podtikanja, telefonade, obrekovanja, kar človeka polagoma ubije! Likvidacija neprijetnih prič je stara praksa.

3. Podoba Jezusa v evangeliju je precej drugačna, kot smo je vajeni. Kje je zdaj Gospod z besedo mir vam zapustim, svoj mir vam dam:

- tokrat pravi, ne mislite, da sem prišel, da prinesem mir na zemljo, ne, ampak razdor, celo v krog najožji sorodnikov: eni ga bodo sprejeli, drugi zavrgli, enim  bo v vstajenje drugim v padec,

- Jezus podira "mir" tistih, ki iz sebičnih razlogov nočejo, da se kaj spremeni ("ustaljen red"), kali "mir" brezbrižnega uživanja dobrin, ki so jih z lažjo in krivico dosegli, vznemirja jih z besedo: kdor je iz resnice, posluša moj glas;

- še hujše je, če nek režim krivico, zatiranje in teptanje človeka obleče v "zakone" tako da krivično ravnanje postane "zakonito": če si kdo drzne nasprotovati, se sklicevati na evangeljske vrednote, ga je treba utišati;

- če nek škof na javnem mestu brani osnovne človeške vrednote, če zagovarja življenje, tudi še nerojeno, je zastarel, je politikant, sovražnik ljudstva, treba ga je javno ožigosati, oblatiti, kar režimski "kužki" po medijih radi počno.

 

4. Kaj ob vsem tem? Postavimo si vprašanje: ali upam brez strahu pogledati v obraz resnici, ali je v meni toliko odločnosti, da ne bom sam sebe "okrog prinašal", ali imam tudi za ceno tveganja pogum zagovarjati resnico!

 

Iz knjige Gospodov dan z Besedo

Zadnja sprememba ( sobota, 17. avgust 2019 )
 
OZNANILA na 19. NEDELJO med letom, 11. 08. 2019

img2011jul_020.jpg 

V sredo, 14. avgusta, na predvečer praznika Marijinega Vnebovzetja, bo ob 20. uri slovesna sv. maša, ko jo bo vodil lanskoletni zlatomašnik p. Lovrenc Anžel (prepeval pa bo zbor sv. Jakoba iz Kamnika), po njej pa procesija z milostno podobo Kraljice Svetogorske. Lepo vabljeni.

Po slovesnosti bo bazilika ostala odprta vso noč. Izpostavljeno bo Najsvetejše. Kdor more, povabljen, da  nekaj časa posveti Njemu.

V četrtek, na praznik Marijinega Vnebovzetja, bodo sv. maše po nedeljskem urniku ob 8., 10., 11.30 in 16. uri. Ob 10. uri bo sv. mašo daroval upokojeni koprski škof msgr. METOD PIRIH. Pri vseh sv. mašah bomo obnovili posvetitev Materi Božji. Ob 17.15 bo koncert klasične glasbe.

Zadnja sprememba ( torek, 13. avgust 2019 )
 
<< Začni < Nazaj 1 2 3 4 5 6 7 8 9 10 Naprej > Konec >>

Rezultati 17 - 24 od 910