OOPS. Your Flash player is missing or outdated.Click here to update your player so you can see this content.
Spomin vseh vernih rajnih
vsi_sveti_1.jpeg

Ob smrti se vsak človek sreča s Kristusom in je deležen sodbe. Nič nečistega ne more vstopiti v nebesa. Koliko grehov naredimo v mislih, besedah in dejanjih! Grešimo, ko delamo zlo in opuščamo dobro. Vsak normalen človek ve, da ne more na svatbo ali v gledališče v prepoteni in umazani delavski obleki. Duše, ki so v vicah, se zavedajo, da ne morejo vstopiti v nebesa, dokler se ne očistijo. Očiščevanje v vicah ni kazen, ampak velika milost, čeprav je boleče in naporno.

Očiščevanje v vicah bi lahko primerjali s premagovanjem abstinenčne krize. Čeprav smo ustvarjeni po Božji podobi, vemo, da smo slabotni, nepopolni in nagnjeni k zlu. Kako težko je za alkoholika prenehati piti, za uživalca mamil prenehati uživati drogo! Obstajajo terapije tudi za zdravljenje nekemičnih zasvojenosti: za zasvojenost od nakupovanja, odnosov, najrazličnejših ekranov, iger na srečo …Tudi v vicah so terapevski programi, ki pa so v primerjavi z zemeljskimi veliko bolj temeljiti in globinski.

Duše v vicah lahko primerjamo z romarji, pohodniki ali športniki, ki želijo priti na določen kraj oziroma doseči določen cilj. Na poti jim je vroče, so utrujeni, žejni, lačni. Toda pred seboj vidijo cilj in uspeh, zaradi katerega se splača nekaj časa potrpeti. Duše v vicah pa pred seboj ne vidijo zemeljskega uspeha, temveč že zrejo proti nebesom, kar jih kljub trpljenju, navdaja z veliko radostjo.

Naš pomoč dušam v vicah. Za rajne darujemo molitve, dobra dela, trpljenje, post, žrtve, razne odpovedi. Odpustke in tudi sv. Maše. Urejamo grobove rajnih in na njih prižigamo sveče. Rajnih se spominjamo pri vsaki sveti maši. Povabljeni smo, da z dragimi rajnimi ohranjamo stik. Dobre misli, molitve, besede, dejanja,… nič, kar naredimo iz ljubezni do Boga in bližnjega, ne gre v nič. Naši odnosi z rajnimi se nadaljujejo. Še posebej smo poklicani, da molimo za svoje rajne starše, brate in sestre, prijatelje, duhovnike, dobrotnike in sodelavce.. Prav je, da molimo tudi za duše v vicah, ki se jih ne spominja nihče, za tiste, ki so naredili samomor, za padle v vojnah in za naše pokojne sovražnike.

Duše v vicah pomagajo nam. Občestvo svetih pomeni, da smo med seboj povezani in si lahko pomagamo. Ne le, da mi lahko pomagamo dušam v vicah, tudi duše v vicah lahko pomagajo nam. Zato je prav, da se jim priporočamo – priporočamo tudi za to, da bi prišli naravnost v nebesa. 

vsi_sveti_2.jpeg

Pokop mrtvih. V Sloveniji še vedno nismo pokopali mrtvih, ki so bili nasilno in brez sodbe umorjeni med drugo svetovno vojno in po njej. Pogosto slišimo: »pozabimo preteklost« in »nehajte premetavati kosti«. Ne gre le za preteklost in kosti. Gre za naš odnos do preteklosti, ki je »sedanjost«. Ne gre le za kosti, temveč za duše nasilno umorjenih, ki nam ne bodo dale miru, dokler jih ne bomo pokopali. Dokler ne bomo pokopali mrtvih, ne more biti v naši deželi blagoslova. Govorjenje o spravi inodpuščanju, naj bo še tako lepo in resnično, nas ne odvezuje naše civilizacijske dolžnosti pokopa mrtvih, ki je tudi eno izmed telesnih del usmiljenja ter merilo, po katerem bomo sojeni na poslednji sodbi.

»S smrtjo je vsega konec.« Res? To bomo videli po smrti! Iz izkušnje pa lahko vemo, da je v vsakem izmed nas hrepenenje po življenju, ljubezni, popolnosti, svetosti, resnici, dobroti in lepoti. V nas se ne oglaša le lakota po telesni hrani in žeja po pijači, v nas je žeja po Bogu,ki za vse ljudi pripravlja večno gostijo.

Zadnja sprememba ( sobota, 05. november 2016 )
 
31. nedelja med letom, 30.10.2016

Da bi videli

Leta 1996 sem si imela priložnost ogledati olimpijsko tekmo v nogometu. Na polovici smo odšli a spomnim se dolge hoje do avtomobila pri čemer nisem mogla videti ničesar čez glave drugih. Videla sem samo zid iz hrbtov drugih, ki so me obkrožali, ko smo se prebijali skozi množico. Držala sem se za rob srajce enega iz naše družine, da se ne bi ločila v goščavi ljudi, morala pa sem zaupati, da se bom prebila skozi. 

Med hojo sem si obupno želela, da bi bila še nekoliko višja. Moj dedek je bil več kot pol metra višji od mene. Lahko se vživim v Zaheja v današnjem evangeliju.

31_med_letom.jpeg

Ena od stvari, ki me je presunila v tem odlomu je, kako sta Jezus in Zahej našla drug drugega. Zahej se je povzpel na drevo, da bi imel boljšo razgledno točko iz katere bi lahko videl Jezusa. Jezus je Zaheja povabil po z imenom, s tem da je rekel: ”Zahéj, hitro splezaj dol, danes moram namreč ostati v tvoji hiši.” In očitno sta se tega oba zelo razveselila.

Jezus tudi nas išče. Kliče nas po imenu in si želi, da bi prišel v našo hišo. V tej pobudi poskušajmo najti veliko veselje.

Jezus je odgovoril na Jezusovo odprtost s tem, da je razdal polovico svojega imetja ubogim in je obhodil in obiskal ter poplačal vsem, ki jih je prevaral kot pobiralec davkov. Ali mi naredimo enako, ko smo ganjeni od Božje ljubezni in usmiljenja do nas? Zahejeva darežljivost je prišla iz občutka sprejetosti in odpuščenosti. Niti ene od teh stvari ni dobil od množice, ki je godrnjala okrog njega.

Jezus je bil na svoji poti v Jeruzalem, ko je šel skozi Jeriho. Bil je na svoji poti na križanje a je izkoristil vsako priložnost, da je reševal tiste, ki so mu bili zaupani, tudi Zaheja. Na koncu evangeljskega odlomka je rečeno: “Sin človekov je namreč prišel iskat in rešit, kar je izgubljeno.”

Običajno smo taki kot množica okrog Jezusa in Zaheja. Lahko smo tako cinični kot tisti, ki se sprašujejo, zakaj bi se Jezus zadržal pri cestninarju. Toda Jezus je bil z ostalimi grešniki in cestninarji, ker je videl preko njihovega zunanjega obnašanja v njihova srca, ki so bila odprta božji milosti.

Prvo berilo iz knjige modrosti povzema način na katerega se je Jezus približal Zaheju: “Vendar si z vsemi usmiljen, ker zmoreš vse, ljudem pa grehe odpuščaš zato, da bi se spreobrnili.” Ljudje so Zaheja sovražili zaradi njegovega poklica cestninarja in ker je izkoriščal ljudi. Toda Jezus se ga je usmilil. Jezus je videl Zahejevo grešno preteklost in sprejel srce, ki seje bilo pripravljeno spremeniti.

V prvem berilu vidimo, da Bog ne sodi. Bog ljubi nas vse, tudi tiste, ki jih mnogi drugi obsojajo. Vsi mi smo pogosto deležni in delimo obsodbe, da je zato težko razumeti, kako neobsojajoč je Bog. Ni nam potrebno živeti našega življenja v strahu pred Božjo sodbo.

Zahej nas lahko nauči, kako vztrajati. Tako si je želel videti Jezusa, da se je trudil premagati oviro njegove nizke rasti. Kako smo motivirani, da bi spremenili svoja življenja? Ali obstajajo drevesa, na katere bi želeli splezati, da bi našli globlji odnos do Boga? Kako se bomo odzvali, ko bomo srečali Božjo ljubezen?

avtor: Elizabeth A. Eliott

vir: http://celebrationpublications.org

prevod: Bogdan Rus OFM

Zadnja sprememba ( nedelja, 30. oktober 2016 )
 
30.nedelja med letom, 23.10.2016

Ponižna molitev

Ko sem obiskala duhovni vikend za študente, nam je voditeljica naročila, naj napišemo tri stvari, ki jih občudujemo pri drugih ljudeh. Pogledali naj bi po sobi in skušali najti dobre lastnosti pri tistih, ki smo jih cenili.

Nato nam je naročila, naj napišemo tri stvari, ki nas pri drugih motijo. Na fakulteti, kjer je bilo veliko smeri in študentov, je bil to lažji del.

Ko smo si podelili pluse in minuse, nam je voditeljica povedala, da so tiste stvari, ki nam niso všeč pri drugih, odslikave tega, kar nam ni všeč pri nas. Ojoj. Lahko je videti, kaj nas moti pri drugih, ne pa tega, kar je v nas samih.

30_med_letom_1.jpeg

V današnjem evangeljskem odlomku, poslušamo o dveh možeh, ki molita drug ob drugem. Ena molitev prihaja od osebe, ki ima ponižno srce in išče Božje usmiljenje. Druga prihaja od osebe, ki misli, da je naredila vse prav. Farizej se zahvaljuje Bogu, da ni enak kot drugi grešniki, na primer kot cestninar, ki stoji ob njem. Čuti se pravičnega, morda celo več vrednega, ne zmore pa se videti v tistem, ki ga očitno prezira. Cestninar predstavlja njegovo nasprotje – pozna svoj greh, je skesan in tako tudi moli.

V današnjem prvem berilu slišimo: “Kdor vdano služi Gospodu in mu je po volji, tega bo sprejel in njegova prošnja bo segla do oblakov.” Marijin Magnifikat nam govori, da Bog vzdiguje nizke in bogate odpušča prazne. Farizej se je odločil, da bo svojo molitev napolnil s ponosom. Cestninar jo je napolnil s svojo ponižnostjo. Farizej v tem odlomku za svojo pravičnost ni bil nagrajen, cestninarjeva molitev pa je bila uslišana. Kako naj služimo Bogu z veseljem, da bodo naše prošnje lahko dosegle nebesa?

Vsak večer, ko gledamo poročila, gledamo na dogajanje kot farizej. Hvala Bogu, da nismo kot grešniki, ki jih vidimo na poročilih. Tako lahko je gledati zviška na druge in biti vesel, da nismo kot oni. Lahko kukamo iz varnega zavetja našega doma in rečemo: Še dobro, da nismo kot tisti, ki pobijajo nedolžne ljudi, netijo nemire, uničujejo in požigajo domove. A morda moramo zanetiti ogenj v naših srcih, da bi lahko odslikavali Božje usmiljenje, še posebej v tem letu usmiljenja.

Kako izmerimo ponižnost? To ni najlažje. Včasih smo preveč ponižni in samopodcenjujoči. Ravnamo lahko popolnoma nasprotno kot farizej, ki je verjel, da je pravičen, a se vseeno ponižamo do točke, ko ne bomo vedeli, kako smo blagoslovljeni. Najti moramo ravnotežje. Če v svoji ponižnosti vidimo, kako smo sprejemali napačne odločitve in molimo za usmiljenje, se lahko poenotimo s cestninarji današnjega časa.

30_med_letom_2.jpeg

Ali se naša notranja drža ujema z zunanjo podobo našega ravnanja v veri? Farizej je bil zelo dosleden v svojem verskem življenju in je izpolnil vsako zapoved, a se njegova notranja drža ni ujemala z zunanjo. Bog sliši molitve, ki jih izrečemo v tihoti in tudi tiste, ki jih izrečemo naglas v javnosti. Zavedanje, da moramo moliti v samoti kakor cestninar, nam pomaga priti bližje Bogu.

Po Katekizmu Katoliške cerkve (#2631) je prošnja za odpuščanje pogoj za to, da lahko obhajamo evharistijo in osebno molimo. Vsi moramo iskati usmiljenje pri Bogu. Kako postanemo opravičeni in nedolžni v Božjih očeh, če iščemo ljubeče Božje usmiljenje?

To vprašanje je tako pomembno kot neko drugo: Kdo so cestninarji našega časa, ki bi nas učili, kako moliti?

avtorica: Elizabeth A. Eliott

vir: http://celebrationpublications.org

prevod: Bogdan Rus, OFM

Zadnja sprememba ( nedelja, 30. oktober 2016 )
 
<< Začni < Nazaj 1 2 3 4 5 6 7 8 9 10 Naprej > Konec >>

Rezultati 17 - 24 od 747