OOPS. Your Flash player is missing or outdated.Click here to update your player so you can see this content.
Spovedovanje v velikem tednu

SPOVEDOVANJE v VELIKEM TEDNU na SVETI GORI 
2015

(Dežuranje v baziliki, ali na razpolago: pozvonite na porti)

Spoved ni žalosten, ampak vesel dogodek za kristjana. Pomeni nov začetek. Niti sodnik niti psiholog ne moreta reči: »Jaz te odvežem tvojih grehov…«, kot to lahko stori duhovnik v spovednici v moči svoje službe.
 
Spoved vrača dostojanstvo
 
Ni tako brezupnega ne sramotnega položaja, iz katerega Bog ne bi privedel ljudi, pa ne le zato, da bi jih rešil, ampak, da ni jih napravil za svoje ljubljence in jih dvignil do svetosti. Nikdar ne obupajmo ne nad seboj ne nad drugimi, nikakor ne nad nikomer drugim, čeprav je poln grehov in čeprav se zdi, da so v njem ugasnila vsa dobra čustva. Nikdar ne obupajmo ne le nad odrešenjem, marveč tudi nad možnostjo, da dosežemo svetost. Bog je dovolj mogočen za to. 
(Charles de Foucauld)

spoved.jpg 

Od VELIKEGA PONEDELJKA, 30. 3. 2015,  do VELIKE SREDE, 01. 04. 2015:
Sv. spoved: od 9:00 do 12:00 in od 15:00 do 18:00

VELIKI ČETRTEK, 02. 4., in VELIKI PETEK, 03. 4. 2015:
Sv. spoved: od 9:00 do 12:00 in od 15:00 do 17:00

VELIKA SOBOTA, 04. 4. 2015
Sv. spoved: od 9:00 do 12:00 in od 14:00 do 19:00
BLAGOSLOV VELIKONOČNIH JEDIL: ob 14:00, ob 15:00 in ob 16:00.

Zadnja sprememba ( sobota, 28. marec 2015 )
 
6. POSTNA NED. – 29.3.2015

NE SLAVIMO TRPLJENJA, AMPAK LJUBEZEN

Iz 50,4-7; Flp 2,6-11¸Mr 15,1-39
 
»Cvetna nedelja Gospodovega trpljenja« - tako najdemo zapisano v bogoslužnih knjigah Cerkve. S cvetno ali oljčno nedeljo, kakor jo imenujejo na Primorskem, stopamo v veliki teden, ki pomeni vrhunec cerkvenega leta. Slednji je doživel vrh v svetem tridnevju, ko se bomo spominjali Kristusovega trpljenja in smrti.
 
cvetna.jpg
Nekateri v cerkvi zelo poudarjajo trpljenje, drugi pa prav zato očitajo kristjanom, da smo vera trpljenja in smo pravzaprav neke vrste sadisti, ker toliko premišljujemo trpljenje Jezusa Kristusa. Seveda kristjani ne premišljujemo Kristusovega trpljenja kot takega, ampak z njim gledamo in občudujemo Kristusovo ljubezen. Kristus nas tako ljubi, da gre v trpljenje za nas. Kristjani ne poudarjamo trpljenja, ampak ljubezen. Njegova ljubezen se ne ustavi niti pred križem: »Ker je vzljubil svoje, jim je izkazal ljubezen do konca« (Jn 13,1). »Kristus nam razodeva, da je trpljenje sestavni dal ljubezni.  Kdor ljubi, prej ali slej trpi. Pa vendar  nas   prav ljubezen prepriča o smislu trpljenja in o tem, da ga moramo preoblikovati« (Pričevanje svetih ikon, 50). Kristusova ljubezen do ljudi je bila križana. Vsaka ljubezen, če je prava, bo morala po Kristusovi poti, morala bo stopiti na križ ali pa ni pristna. Zavedati se moramo, da bo tudi naša ljubezen v nekem trenutku morala stopiti na križ. Pomislimo samo, kolikokrat je križana zakonska ljubezen! Kolikokrat materinska oziroma starševska! Kolikokrat duhovnikova dušnopastirska ljubezen! Pravzaprav ljubezen postane res prava šele takrat, ko stopi na križ!
 
»Kam hočeš, da gremo in ti pripravimo, da boš jedel velikonočno jagnje!« (Mr 14,12) sprašujejo Kristusa njegovi učenci. Kristusu prav njegovi najbližji pripravijo veliko noč. Svetopisemsko besedilo to zelo poudarja, saj se glagol »pripraviti« kar štirikrat ponovi v evangeljskem odlomku. Kristus je neizmerno ljubil ljudi, a so ga prav ti bičali, opljuvali, križali in umorili. Skratka, mu pripravili veliko noč. Ali ni tudi z nami v življenju podobno? Prav ljudje, ki so nam najbolj blizu ali jih ljubimo, nam povzročijo trpljenje. Velikokrat nehote, ko npr. zboli kdo od najbližjih ali ga zadene nesreča, trpimo zaradi njega.
 
Prav ob trpljenju se pokaže človekova veličina. Trpljenje je tudi področje skušnjav in ima človek dve možnosti. Zelo pogosto podleže skušnjavi in reče:  »Če bi Bog bil, tega trpljenja ne bi dopustil!«  Zato Boga prekolne in neha verovati vanj. Druga možnost pa je, da v trpljenju postane podoben Kristusu. Ob trpljenju se v tem primeru pokaže človekova veličina, saj postane podoben Kristusu, ki ljubi do te mere, da se njegova ljubezen ne ustavi niti pred križem. Bolečina je kot talilna posoda: lahko iz nje priteče očiščena plemenita kovina. Lahko pa slaba žlindra.
 
Po Kristusovi daritvi na križu trpljenje in žrtev nista več sama sebi namen. Odrešenik je iz ljubezni trpel. Vemo pa, da je to, ker je privzeto v ljubezen, iztrgano smrti (prim. 1 Kor 13,8). Zato ga je Bog povzdignil nad vse in mu podelil ime, ki je nad vsakim imenom« (Flp 2,9). Ker je ljubezen ostane, ko vse drugo mine, je Kristusovo trpljenje odrešilno. Tudi mi ne trpimo iz svoje moči kot nekakšni heroji, niti ne trpimo sami, ampak je z nami v trpljenju Kristus, ki je šel pred nami skozi trpljenje. Trpel je, da bi nam zapustil zgled, »da bi hodili po njegovih stopinjah« (1 Pt 2,21), to je po stopinjah ljubezni.
 
Zato danes ne slavimo trpljenja, ampak ljubezen!

Zadnja sprememba ( sobota, 28. marec 2015 )
 
Razstava velikonočnih pirhov
10_razstava_pirhov.jpg
Zadnja sprememba ( nedelja, 22. marec 2015 )
 
<< Začni < Nazaj 1 2 3 4 5 6 7 8 9 10 Naprej > Konec >>

Rezultati 17 - 24 od 645