OOPS. Your Flash player is missing or outdated.Click here to update your player so you can see this content.
SVETA DRUŽINA

SVETA DRUŽINA
(1 Mz 15,1-6; 21,1-3; Heb 11,8.11-12; Lk 2,22-40)

sveta_druzina_1.jpg
Božič se raztegne to nedeljo v praznovanje Svete družine Jezusa, Marije, Jožefa. V njej zremo vzor za vse družine. Svetopisemska besedila letos ne poudarjajo toliko družinskih kreposti, marveč bolj veličino in pomen vere, ki je bistvena razsežnost družinskega življenja. Prav vera stke med člani družine močne vezi, ki jih tolike stvari hočejo ločiti.
V Abrahamu zremo očeta vere, ki je odgovoril na Božji klic: zapustil je svojo deželo in širšo družino, ne da bi vedel, v kaj se podaja in kam iti. Razumemo torej, da vera ne pomeni pripadati le idejam, prepričanjem, nazorom, marveč pomeni iti na pot, podati se na pot, ki nam jo Bog pokaže. Od tod tudi jasno spoznanje, da vera oblikuje trden način življenja. Verniku pomaga pri soočenju s težavami življenja. 

 
Jezus prihaja kot Luč, ki razsvetljuje naše življenje. To vse spremeni. Da nam drugačen pogled in poslušanje bližnjih. Pogled vere nas usposablja, da v njih vidimo tisto, kar je najlepše. In to jim pomaga, da lahko rastejo in skrbijo zase. Z Jezusom naše družine postanejo kraj vzgoje k resnični ljubezni. So polne veselja, da lahko molijo, častijo Boga in se mu zahvaljujejo. 
sveta_druzina_2.jpg
Na današnji dan pa ne pozabimo v naših molitvah tudi družine, ki jih preizkušata bolezen in žalost; družin, ki so raztreščene in raztrgane. Gospoda prosimo, naj srečajo pričevalce ljubezni, ki je v Gospodu.
V evangeliju vidimo Marijo in Jožefa, ki gresta v tempelj, kjer svojega otroka darujeta Gospodu. Zvesta sta obredom judovske postave… Nekateri včasih trdijo, da je dovolj le vera in da ne potrebujejo župnije in župnikovih »zgodb«. Verski obredi, še zlasti sveti zakramenti, so način, s katerim živimo in izražamo našo vero, zasidrano v srcu, in živeto v občestvu. To našo vero izraža in hrani.
Stara Simeon in Ana, ki ju Marija in Jožef srečata v templju, sta kljub starosti polna pravičnost, svežine v veri v Gospoda in nista padla v suho in monotono rutino. Do rutine pride, ko sem prisoten le v svojem telesu, moje srce pa je drugje. Vera bo resnično pristna, če nas vsak dan spravi v tek, pogon, gibanje…
Vera Simeona in Ana, ki ni rutinska vera, ki ni vera običaja, navad, je sposobna videti več in vso resnico o Jezusu, čeprav je šele dete. Tako je tudi z vero tistih, ki v evharistiji (sv. maši) iz žive vere zrejo Gospodovo navzočnost in ljubezen. Simeon razume (vidi), da bodo mnogi Gospoda zavrgli; zanj pa je Gospod vir srčnega veselja. Ve pa tudi, da bo ta otrok mnoge dvignil. Odrešenje, ki so ga dolga stoletja pričakovali, je v tukaj, v tem Otroku.
Praznik Svete družine nas torej vabi, da poglobimo našo vero, da bo bolj živahna in močna. Živeti božično skrivnost pomeni sprejeti Gospodovo Luč v naše življenje, v naše družine. Z Njim lahko rastemo v naši veri, ki nas priganja k veselemu, mirnemu in prepričljivemu (in prepričanemu) pričevanju.
Zadnja sprememba ( sobota, 27. december 2014 )
 
BOŽIČ

Oče nam podarja Sina

jaslice.jpg  
Božič je zopet tu. Priložnost je za srečevanja v župniji, v družini in s prijatelji. Utrdimo lahko medsebojne vezi. Za nas kristjane, ki se zbiramo k sv. maši po cerkvah, je božič obhajanje rojstva Boga med nami in z nami – Jezusa, Božjega Sina, ki je postal Marijin sin. Po svoji moči, ki je ljubezen, in slavi – enak Očetu je na božič postal dojenček. Ni bilo slovesnega praznovanja njegovega rojstva. Nobenega božičnega sija, propagande. Vse se je zgodilo v tišini, v tajnosti Božjega srca. Bog je postal dojenček, ki potrebuje nego in ga je potrebno reševati, zanj skrbeti. A to pomeni, da je Boga treba rešiti, zanj poskrbeti? V našem svetu z Bogom res grdo ravnajo. Njegova podoba je popačena, karikirana. Vero in Boga uporabljajo za umore nedolžnih ljudi. Zaničujejo Kristusa, njegovo Cerkev. Tudi zato je potrebno preiti nazaj k pravemu sporočilu božiča. Razodeta nam je Bog, ki je Ljubezen. Nima nič skupnega s kakršnimkoli nasiljem. V svetu sovraštva je ravno On tisti, ki prinaša ljubezen in luč. Božič je Jezus, ki prihaja v čas, v zgodovino, v konkretnost življenja. Vsak dan prihaja in računa na naš sprejem. Živeti božično skrivnost pomeni sprejeti Jezusa v svoje srce in življenje. V njem pridemo do pravega veselja. 
 
Božični dar – Jezusa – ne smemo obdržati le zase. Pošilja nas, da ga podelimo s tistimi, ki nas obkrožajo, da bo Njegova Luč tudi njih osrečila in razsvetlila z Lučjo. Zastonj se daje, brez naših zaslug. Zastonj živimo iz njega in ga po pravem mišljenju, evangeljski presoji, razmišljanju, besedi, dejanjih posredujmo naprej. Z Jezusom se učimo živeti resnično ljubezen, ki je podaritev samega sebe. Ljubezen bo imela zadnjo besedo, ne nasilje, sovraštvo, zamere, tema, smrt. Ljubezen nas dviga, da se ne zabubamo v brezbrižnost, ki noče sprejemati Boga niti človeka. Ljubezen nam odpira srce, želimo poslušati Boga in bližnjega in uravnavati svoje življenje po učenju Novorojenega. Ko s poslušanjem sprejmemo Besedo, nam vera daje moč, da hodimo sredi teme in da nismo pasivni, marveč se damo na pot, kot pastirji v božični noči. 
 
Božič ni le izmenjava daril, marveč je izmenjava v darovanju medčloveških odnosov, ki ga naredimo z nasmehom, z zahvalo, z odpuščanjem, z dobrohotnim medsebojnim sprejemanjem, s solzo veselja, nežnosti, spleteno vse skupaj iz ljubezni. Naj božič traja vsak dan leta!
 
Vesel in blagoslovljen božič!
 
ZA RAZMISLEK: Kako je v mojih odnosih, v naših družini in v različnih skupnostih s treznostjo, umirjenostjo, zmernostjo, pravičnostjo, sočutjem in pobožnostjo?
Zadnja sprememba ( sreda, 24. december 2014 )
 
4. adventna nedelja – B (Lk 1,26 – 38): Božič je Odrešenik, ki prihaja

Smo nekaj dni pred božičem. Odkrivamo Boga, ki prihaja k nam in se obleče z našo človeškostjo, da bi se mi lažje oblekli z osrečujočo in trajno božjo veličino.
 
4_adventna.jpg
Bog ne vodi in ureja stvari po naših predvidevanjih. Je daleč nad našimi pogledi, razmišljanji, pričakovanji, hrepenenji… In prav zaradi tega nas vabi, da mu zaupamo, ko nas pripetljaji (dogodki) življenja zbegajo, ali se nam čudno prekrižajo. Vabi nas, da zvesto hodimo za njim, četudi nas vodi po poteh, ki jih nismo načrtovali, predvideli, ali jih ne moremo razumeti. Prav to je dal Bog razumeti Davidu v njegovih načrtih in isto govori danes tudi nam: »Ne morete me zapreti v vaše poglede in načrte. Sem neulovljiv, neobvladljiv in le Jaz, ki sem, lahko uresničim kraljevsko delo tvojega življenja in življenja celega človeštva. Niti ti kot posameznik, niti vsi skupaj - kot družina, župnijsko občestvo, občina, država, človeštvo – ne boste ustvarili kraljevskih odrešenih razmer in stanja. Jaz sem Gospod, ki izgrajujem in pripeljem zgodbo(-e) življenja v dovršitev, v polnost, k odrešenju«. In ta polnost odrešenja je v Njegovem Sinu, ki prihaja kot Odrešenik in ga je treba sprejeti, kot ga je sprejela njegova Mati Marija. 
 
Gospod gradi »hišo – življenje« in zagotavlja njeno prihodnost. Naša življenja gradi najprej kot skriti Bog, potem pa se razodeva v slavi. Tudi v naši gradnji življenja je podobno – najrepj ga gradimo v svoji globini, načrtovanju, čutenju, premišljevanju, odločanju, hrepenenju, v upanju, v pričakovanju – potem pa ga rojevamo v besedah, dejanjih, ki pa niso vedno odeta v polnost uresničenja, slave, dokončnosti, marveč so obremenjena s končnostjo, nepopolnostjo in grehom. Zato moramo vedno znova s »poslušnostjo vere« graditi sebe in sv. življenje na Gospodu, na Trdnem. V veri torej živimo svoje bivanje in ne le v gledanju, ne le v otipljivosti. Tako se iz dneva dan učimo, da iz vsega našega življenja naredimo čudovit odgovor ljubezni, saj odkrivamo, da smo prišli iz Ljubezni in da nas Ljubezen v vesti vedno znova kliče in nagovarja, naj se iz nje odločamo in jo živimo do bližnjih. 
 
Gospod od nas pričakuje, da mu brezpogojno zaupamo, da naše življenje celostno in celovito predamo Njemu in se ne utrudimo, ko se v hoji za Njim zavzemamo za vse dobro v družini, župniji in družbi.Na ta način Jezus v nas prebiva, kot je prebival v Mariji. In prav to je resnična skrivnost božiča: Jezus, ki prihaja, da ostane v nas! Najlepše in edino darilo božiča je Jezus, ki prihaja, da prebiva v nas, v naših družinah. Sprejeti Boga in človeka Jezusa je nekaj prečudovitega, vir trajnega veselja. Z Jezusom in z Devico Marijo vsi naši obiski postanejo obiskovanja.

Zadnja sprememba ( sobota, 20. december 2014 )
 
<< Začni < Nazaj 1 2 3 4 5 6 7 8 9 10 Naprej > Konec >>

Rezultati 17 - 24 od 623