|
Papež Frančišek bo osbiskal sprejemno hišo Misijonark ljubezni Marijin dar |
|
 VATIKAN (ponedeljek, 20. maj 2013, RV) – Jutri, v torek 21. maja ob 17.30, bo papež Frančišek obiskal sprejemno hišo Marijin dar,
ki jo vodijo Misijonarke ljubezni Matere Terezije iz Kalkute, kjer se
popolnoma zasebno srečal z redovnicami, oskrbovanci ter prostovoljci.
Hiša Marijin dar se nahaja v na vogalu, zraven nekdanje zgradbe
Sant'Ufficzio, kjer stanuje slovenski kardinal Franc Rode. Odprla sta jo
28. maja 1988 blaženi Janez Pavel II. in blažena Terezija iz Kalkute,
ustanoviteljica Misijonark ljubezni. V kompleksu dnevno razdelijo hrano
več kot stotim revnim moškim in ženskam, preko noči pa lahko prespi
okoli 50 do 70 žensk. Za medicinsko oskrbo žensk skrbi ena medicinska
sestra. Predhodnik papeža Frančiška, zaslužni papež Benedikt XVI., ki je
to karitativno delo dobro poznal še iz časa, ko je bil prefekt
Kongregacije za nauk vere, je hišo Marijin dar obiskal 4. januarja 2008.
Vir...
|
|
Zadnja sprememba ( torek, 21. maj 2013 )
|
|
Pater Bogdan sprejel nogometaše Nk Triglav Kranj |
|
Nogometaši NK Triglav Kranj so po sobotni tekmi v Novi Gorici obiskali Sveto Goro, kjer jih je sprejel p. Bogdan Knavs.
Več...
|
|
Zadnja sprememba ( ponedeljek, 20. maj 2013 )
|
|
|
|
Tedaj jim je spet rekel:
»Mir vam bodi!
Kakor je Oče poslal mene,
tudi jaz pošljem vas.«
In po teh besedah je
dihnil vanje in jim govoril:
»Prejmite Svetega Duha;
katerim grehe odpustite,
so jim odpuščeni;
katerim jih zadržite,
so jim zadržani.«
(Jn 20,21–23)
|
|
|
BINKOŠTI –
TREJTE SLOVESNO JUTRO
V vsej zgodovini človeštva so tri jutra najslovesnejša in najpomembnejša: Jutro stvarjenja, ko je človek uzrl čudovito vesolje, pokleknil in počastil svojega Boga in Stvarnika. Drugo je jutro veselega vstajenja našega Odrešenika, ko je od ust do ust šla vesela novica: »Gospod je vstal, zopet živi in se je prikazal svojim ljubljenim učencem.« Žalost se je spremenila v glasne vzklike veselja, tarnanje v veselje. Najbolj vzvišeno, slovesno in blagoslovljeno je tretje jutro binkoštnega praznika, ko se je Sveti Duh v šumu silovitega viharja in v obliki ognjenih plamenov izlil nad Gospodovimi učenci, tako kot jim je bil Jezus obljubil. Bili so polni Svetega Duha, luč je bila v njihovem umu, moč je napolnila njihova srca. Veliko delo odrešenja je bilo dovršeno, Katoliška cerkev, ustanova, ki jo je postavil Jezus, je bila ustanovljena. Sveti Duh je bil poslan in je prenovil obličje zemlje. To je bilo veliko slovesno jutro prve birme v Jeruzalemu.
Anton Martin Slomšek
|
|
|
|
Jn 20,19-23
»DAJ NAM SVETEGA DUHA, DA BOMO GOVORILI SKUPNI JEZIK«
»In napolnjeni so bili vsi s Svetim Duhom in so začeli govoriti v drugih jezikih, kakor jim je dajal Duh, da so govorili« (Apd 2,4). Ta slika seže nazaj v zmešnjavo jezikov, kakor nam o tem pripoveduje Geneza. V začetku so vsi ljudje govorili isti jezik: »Vsa zemlja je imela en sam jezik in isto govorico« (1Mz 11,1). To jim je dajalo veliko moč. Toda v svojem občutku moči so postali prevzetni in so hoteli sezidati stolp, ki bi segal do neba. Zato je Bog sklenil: »Dajmo, stopimo dol in tam zmešajmo njihov jezik, da ne bodo več razumeli govorice drug drugega!« (1Mz 11,7). Če kdo ne razume, kar mu drugi govori, skupno delo ni več mogoče. Obratno pa velja: če govorijo ljudje isti jezik, lahko skupaj veliko naredijo. To izkušnjo imamo danes v mnogih skupinah – v Cerkvi, v podjetjih, strankah, družinah … Če se skupni jezik izgubi, skupnost razpade; posamezniki lahko še kaj velikega ustvarijo, toda povezanosti ni več.
Binkošti so Božji odgovor na babilonsko zmešnjavo jezikov. Bog želi, da bi ljudje ponovno govorili skupni jezik in bi bili tako sposobni ustvariti nekaj novega in trajnega. Po Svetem Duhu je Bog ljudem podaril ta jezik, da bi skupaj odgovorno izoblikovali njegovo stvarstvo, da bi mnoge kulture in ljudstva zrasla v veliko družino narodov.
Sveti Duh nas uči novega jezika, ki ga vsi razumemo, in zanosnega govora, ki druge okuži in navduši. V naši Cerkvi danes trpimo za pomanjkanjem besed. Včasih komaj zmoremo med seboj kaj reči; govorimo drug mimo drugega, podobno kot nekoč Babilonci. Po drugi strani pa se je naš jezik izpraznil: ljudi ne nagovarja več. Občutek imajo, da je cerkveni jezik le govorica tistih, ki so še znotraj – nikogar pa več ne navdušujemo in privlačimo. O Bogu očitno nismo sposobni govoriti tako, kakor je to uspelo učencem na binkošti. Naš jezik se ne dotakne človeških src. Potrudimo se in odprimo svoje srca Svetemu Duhu, da nas napolni, tako bomo zmogli tudi mi živo pričevati.
Po: A. Grünu
|
| |
|
 Krščanstvo ni postalo svetovna religija zato, ker zna dobro upravljati, organizirati in funkcionirati – krščanstvo je prepričalo takrat in tam, kjer so ljudje živeli iz upanja in veselja v veri, iz sadov Svetega Duha. Če pustimo, da nas nagovori Duh, če smo navdušeni nad njim, če dovolimo Svetemu Duhu »pristanek« v svojem življenju, če izžarevamo nekaj tega veselja naše vere, upanja in miru, potem nam ni treba nikomur brez vprašanja širiti Božjega evangelija. Potem ta po nas pričuje sam.
A. Schwarz
|
|
|
|
Zadnja sprememba ( sobota, 18. maj 2013 )
|
|
