OOPS. Your Flash player is missing or outdated.Click here to update your player so you can see this content.
Vsi sveti

VSI KRISTJANI SO POKLICANI K SVETOSTI (C 40)!
Raz 7,2-4.9-14; 1 Jn 3,1-3; Mt 5,1-12a


     Ko je sv. Bernard govoril o svetnikih, je rekel: »Mi smo počasni v posnemanju tistih, ki jih z veseljem slavimo.« To je torej idealna priložnost, da razmislimo o »poklicanosti vseh kristjanov k svetosti«. V Prvem Petrovem pismu beremo: »Bodite v vsem ravnanju tudi sami sveti, kakor je svet tisti, ki vas je poklical, saj je pisano: Bodite sveti, ker sem jaz svet« (1 Pt 1,15-16).
Prva stvar, ki jo moramo storiti, ko je govor o svetosti, je, da to besedo osvobodimo strahu, ki ga vzbuja zaradi določenih zgrešenih predstav. Če so vsi poklicani k svetosti, je to zato, ker je pravilno razumljena svetost vsem dosegljiva, je del normalnega krščanskega življenja.
V Stari zavezi se takoj pojavi svetost kot premoč ideje obrednosti. Posredovalci Božje svetosti so predmeti, kraji, obredi, predpisi. Tovrstna svetost se oskruni, če se nekdo s telesno hibo približa oltarju ali pa se je prej dotikal nečiste živali (prim. 3 Mz 11,44; 21,23).
vsi_sveti.jpg
 
Ko preidemo k Novi zavezi, vidimo, da je definicija »svet narod« hitro razširjena na kristjane. Za Pavla so krščeni »po poklicu sveti«, to je »poklicani, da bi bili sveti«. On krščene običajno poimenuje z izrazom »sveti«. Vernike je Bog izvolil, da bi bili »pred njegovim obličjem sveti in brezmadežni« (Ef 1,4). Toda pod navidezno terminološko identiteto smo priča globokim spremembam. Svetost ni več obredno ali legalno, ampak moralno dejanje, ni več v rokah, ampak v srcu; ne odloča se zunaj, ampak znotraj človeka in je povzeta v darovanjski ljubezni. 
Posredniki Božje svetosti niso več kraji (Jeruzalemski tempelj ali gora Garizim), obredi, predmeti in zakoni, ampak oseba, Jezus Kristus. Biti svet ni predvsem v tem, da bi bili ločeni od tega ali onega, ampak predvsem biti povezan z Jezusom Kristusom. V Jezusu Kristusu je sama Božja svetost, ki nas osebno dosega, ne le njen oddaljen odsev. On je »Sveti, Božji« (Jn 6,69).
Svetost je predvsem dar, milost in je delo Svete Trojice. Pavel ne stavi več na svojo pravičnost ali pa svetost, ki izhaja iz izpolnjevanja Postave, ampak le na tisto, ki izhaja iz vere v Kristusa. (prim. Flp 3,5-10). Kristus, pravi, je postal za nas »pravičnost, posvečenje in odkupitev« (1 Kor 1,30). V Novi zavezi se glede svetosti izmenjujeta dva glagola: eden v povednem načinu, drugi v velelniškem načinu: »Sveti ste«, »Bodite sveti«. Kristjani so posvečeni in posvečujejo. Ko Pavel piše: »To je Božja volja, vaše posvečenje«, je jasno, da razume prav to svetost, ki je sad osebnega prizadevanja. 
2. vatikanski koncil (C 40) je jasno izpostavil ta dva vidika svetosti, ki temeljita na veri in na delih: »Tisti, ki hodijo za Kristusom, so od Boga poklicani in opravičeni v Jezusu Gospodu ne po svojih delih, marveč po njegovem sklepu in milosti; v krstu vere so postali resnično Božji otroci in deležni Božje narave in tako v resnici sveti. Z Božjo pomočjo torej morajo tisto posvečenje, katerega so prejeli, v življenju ohranjati in izpopolnjevati«.
Zakaj je potrebno »biti« sveti? Zato, ker je Bog svet. Svetost torej ni nekaj zaukazanega, neko breme, ki nam je naloženo na ramena, ampak privilegij, dar, najvišja čast. Je dolžnost, ampak ta izhaja iz naše plemenitosti Božjih otrok. Noblesse oblige: plemenitost obvezuje!
Svetost terja sámo dejstvo, da smo ljudje; človek mora biti svet, da uresniči svojo globoko istovetnost, ki je v tem, da je »Božja podoba in sličnost«. Če smo torej »poklicani k svetosti«, če smo »po poklicu sveti«, je jasno, da bomo resnične, uresničene osebe v taki meri, kolikor bomo sveti. V nasprotnem primeru bomo neuspešneži. Nasprotje od svetnika ni grešnik, ampak neuspešnež! »Le ena žalost je na svetu in ta je: ne biti svet« (Leon Bloy). Sveta Mati Terezija je imela prav, ko je nekemu novinarju, ki jo je iznenada vprašal, kaj izkuša, ko jo po vsem svetu razglašajo za svetnico, odgovorila: »Svetost ni razkošje, je potreba«.
Zato se lahko sedaj obrnemo na svetnike, kot naše priprošnjike in skupaj z bogoslužjem molimo: »Vsemogočni večni Bog, tvoja Cerkev se danes veseli skupnega praznika vseh svetnikov in slavi njihove zasluge. Prosimo, naj nam nepregledna množica svetih bratov in sester izprosi tvoje obilno usmiljenje«

Zadnja sprememba ( petek, 31. oktober 2014 )
 
30. nedelja med letom – žegnanjska (Mt 22,34-40)
Vsak dan sprejemamo – zavedno ali nezavedno – odločitve za ljudi, za stvari in za poti, ki so nam pomembne. Pred odločitvijo je potrebno premisliti različne alternative. S tem je odločitev za nekoga ali za nekaj obvezno tudi odločitev proti vsem drugim alternativam. Ljudem 21. stoletja se je pogosto težko dokončno odločiti in se tako posloviti od vseh ostalih alternativ. Nadvse radi bi si pustili odprtih več poti...
 
30_nedelja.jpg
Tesaloničani so se, kot slišimo v današnjem drugem evangeliju, kljub velikim težavam odločili za Jezusovo pot. Očitno je Pavlu tako zelo uspelo prepričati občestvo s svojimi besedami in dejanji o življenjski poti s Kristusom, da jo je bilo pripravljeno sprejeti navkljub marsikaterim težavam. Očitno so bili njeni privrženci tako prepričljivi, da so bili s svojim načinom življenja in s svojo vero vzor drugim ljudem.

Tako prepričani in prepričljivi glede določene odločitve smo lahko le, če nam je jasno, da je ta odločitev bistvenega pomena za naše življenje. Resnična in globoka odločitev za Boga, ki smo jo sprejeli v upanju in zaupanju, je odločitev za Boga, ki je življenje in nam podarja življenje in ki si je zamislil polnost življenja ne zgolj za nas, temveč tudi za vse druge ljudi. Odločitev za Boga življenja vključuje tudi odločitev za skrb za življenja drugih ljudi in za oblikovanje našega življenja v oziru na srečo naših bližnjih. 

Če smo prepričani, da želi Bog za vsakega človeka najboljše, se ne sme zgoditi, da je dobro človeka uničeno zaradi človeškega zatiranja in izkoriščanja. Pred Bogom, ki je vedno na strani prikrajšanih, je družbeno zlo popolnoma nesprejemljivo in, kot slišimo v prvem berilu, ni brez posledic za povzročitelje. 

Odnos z Bogom je "celosten" le takrat, ko vključuje odnos z soljudmi. Ljubezen do Boga in ljubezen do bližnjega sta neločljivo povezani, kar vidimo tudi v evangeliju, ko farizeji sprašujejo Jezusa, katera je največja zapoved (osnovna zapoved) v postavi, Jezus pa povzame v dvojni zapovedi ljubezen do Boga in do bližnjega. 

V preprostem in jasnem odgovoru ne spomni na bistveno in osnovno le učenikov svojega časa, temveč tudi nas. V naše življenje nam je potrebno vključiti zgolj obe strani ljubezni kot celostno ljubezen – v naše srce, dušo in duha. In to ne zgolj v teoriji, temveč v dejanjih! Kot vemo, je ljubiti Boga in svet filozofsko-teoretsko vedno bolj preprosto, kot zavestno posvetiti naš čas Bogu ali širiti po svetu našo ljubezen do Njega, tako da se približamo ljudem v našem življenju z dobrohotnostjo, spoštovanjem in odgovornostjo.

Če obdržimo ta princip v srcu, smo razumeli bistvo naše krščanske vere.
Zadnja sprememba ( sobota, 25. oktober 2014 )
 
Vabilo za sodelovanje na razstavi jaslic na Sveti Gori
Spoštovani!

V Frančiškanskem samostanu na Sveti Gori že razmišljamo o letošnji razstavi jaslic, ki bo že 13. razstava jaslic z mednarodno udeležbo. Zato vas, spoštovani/a jasličar/-ka, lepo prosimo za vašo udeležbo in vabimo k sodelovanju.

Odprtje 13. slovenske razstave jaslic z mednarodno udeležbo bo v nedeljo, 21. decembra
2014, ob 15. uri s krajšim kulturnim programom v kapeli prikazanja in blagoslov jaslic v Frančiškovi dvorani.
Po odprtju razstave ste povabljeni na zakusko in druženje v samostansko obednico. Razstava bo odprta do 11. januarja 2015. Želeli bi, da bi za zadnji dan razstave vaše jaslice še ostale na Sveti Gori zaradi velikega števila obiskovalcev.

Prosimo vas, da nam z izpolnjeno prijavnico do 15. novembra  sporočite, ali boste sodelovali na razstavi  in nam jaslice dostavite najkasneje do nedelje, 14. decembra 2014.   Kakor prejšnja leta bo za razstavljalce z Gorenjske  in drugih krajev tudi letos zbirno mesto za jaslice v Frančiškanskem samostanu na Brezjah do 8. decembra 2014. Kdor ne bi mogel dostaviti jaslic osebno ali po pošti, naj nam sporoči.

Zaradi nemotene priprave razstave vas prosimo, da upoštevate rok za dostavo jaslic.

Organizator razstave jaslic je Frančiškanski samostan Sveta Gora in Domus Gratiae  v sodelovanju s Krajevno skupnostjo Solkan, Turističnim društvom Solkan in Kulturnim društvom Sabotin iz Štmavra.

V upanju, da se boste odzvali povabilu k sodelovanju, se vam prisrčno zahvaljujemo in vas lepo pozdravljamo.

Mir in dobro!
 
p. Pepi Lebreht 
Gvardijan
 

Zadnja sprememba ( torek, 21. oktober 2014 )
 
<< Začni < Nazaj 1 2 3 4 5 6 7 8 9 10 Naprej > Konec >>

Rezultati 1 - 8 od 592