OOPS. Your Flash player is missing or outdated.Click here to update your player so you can see this content.
You are here: Domov
1. postna nedelja, 5.3.2017

V sredo je bila pepelnica in s tem začetek postnega časa. Med sv. mašo je bil obred pepeljenja s katerim Cerkev spominja svoje vernike na usodo smrti kot na poslednjo in najbolj gotovo resničnost slehernega življenja.

pepeljenje.jpeg

Pepel, s katerim smo bili zaznamovani na čelo, je znamenje neizbežne minljivosti zemeljskega bivanja; pa ne samo to – še bolj je znamenje ranljivosti in krhkosti sedanjega življenja.

Mnogokrat se ljudje v svojem bivanju počutimo tako trdno zasidrane, močne in neogrožene. Taka občutja nas obdajajo s ponosom nad samim seboj, z ošabnostjo in oholostjo.

A vendar, kako malo je potrebno, pa se ves ta napuh sesuje v prah in pepel. Vsak hip se nam lahko pripeti kaka nezgoda, nas doleti bolezen in ostanemo priklenjeni na invalidski voziček ali bolniško posteljo.

In človek, ki je bil nekoč nekdo in nekaj, ostane kot mnogi drugi, trpeče bitje, odvisno v svojih najbolj osnovnih potrebah od pomoči, žrtve in dobrote bližnjih.

Obred pepeljenja nam sporoča prav to: Življenje nima nihče iz svoje lastne moči in ničesar ni, kar bi si mogli dati sami in bi se lahko s tem ponašali. Življenjske sile je v nas le toliko, kolikor in kadar nam jo naklanja Oče, ki je v nebesih. Vse kar smo in kar imamo, je njegov dar. Zato je edini pravilni odnos do življenja HVALEŽNOST Stvarniku za vse.

Vsak pa, ki se ponaša ali napihuje v tem, kar je, je kakor nespameten človek, ki si je hišo postavil na pesek…

"Čas se je dopolnil in Božje kraljestvo se je približalo. Spreobrnite se in vérujte evangeliju!" je klic in obljuba, ki nas danes spremlja in vodi v naslednje tedne.

Spreobrniti se, pomeni, da se v naslednjih dneh malce umaknemo vase in v tišino in da damo prostor tistim mislim in občutkom, ki se pojavijo v tišini v naši notranjosti. Vse, kar se pojavi, ni zgolj prijetno – lahko se pojavi nemir, dolgčas, agresija in veliko skušnjav. 

Spreobrniti se, pomeni tudi, da vztrajamo in vzdržimo vse tisto, kar se nas notranje dotakne, da smo podobni Jezusu in da obvladamo demone iz puščave. 

Če nam uspe, bomo po vsej verjetnosti obdarjeni z izkušnjo, da Božje kraljestvo vedno bolj prodira v naše življenje in da lahko naša puščava tudi vzcveti.

   

 
< Nazaj   Naprej >