OOPS. Your Flash player is missing or outdated.Click here to update your player so you can see this content.
You are here: Domov
8. nedelja med letom, 26.2.2017

VAŠ NEBEŠKI OČE VE, DA VSE TO POTREBUJETE

Človek ne more služiti dvema gospodarjema. To Jezusovo ugotovitev bi lahko izrazili z besedami, da nihče ne more sedeti na dveh stolih. Seveda lahko poskušamo, vendar naj se še tako trudimo, se tak poskus hitro izjalovi. V življenju moramo velikokrat izbirati med različnimi možnostmi. Niso vse izbire enakovredne, nimajo enakih posledic, vendar smo pri odločanju svobodni.

Jezus nam predlaga, naj izberemo Boga, ker ostaja zvest svoji obljubi tudi v težavah in preizkušnjah. Ko so Izraelci v Stari zavezi godrnjali in se pritoževali, da jih je Bog zapustil, da jim gre vse narobe, jim je spregovoril Bog po preroku Izaiju: »Mar žena pozabi svojega otročiča in se ne usmili otroka svojega telesa? A tudi če bi ona pozabila, jaz te ne bom pozabil.« Tudi danes mnogi godrnjajo in se pritožujejo, da ni Boga, ki bi jim pomagal, ko jim gre vse narobe. Danes smo priča krivicam, ki se dogajajo na primer delavcem. Mnogi ne dobivajo zaslužene plače in tako težko skrbijo za dostojno preživetje svoje družine. Morda nekateri zaradi tega čutijo celo, da jih je Bog zapustil. Toda Bog kljub temu skrbi za svet, ki ga je ustvaril, bolj kot si moremo predstavljati.

Kaže, da nismo dosti drugačni od ljudi v Jezusovem času. Jezus je opazil njihovo beganje sem ter tja, njihove skrbi in njihova prizadevanja. Videl je, da se pogosto brez uspeha zelo trudijo za nekatere stvari, od katerih imajo zelo malo za svoje življenje. Zato jih je opomnil, naj se ustavijo, naj pomislijo na stvari, ki so res pomembne.

bozje_kraljestvo.jpeg

 

S tem ni želel nikogar odvrniti od poštenega dela. Želi pa nas spomniti, da je zelo pomembno, kakšno lestvico vrednot imamo. Uči nas, kaj je najvažnejše. »Iščite najprej Božje kraljestvo in njegovo pravičnost in vse to vam bo navrženo.« Prvi, kateremu mora človek služiti, je Bog. Njega moramo ljubiti z vsem srcem, z vso dušo in vso močjo. Sli kakor pravi slovenski pregovor: »Postavi Boga na pravo mesto, da bodo vse stvari na pravem mestu!« Za kristjana se ne spodobi, da se preveč ustavlja pri misli na gmotne dobrine, na njihovo kopičenje. Pomembnejša je skrb za duhovno življenje. Tako vedno bolj postajamo to, k čemur smo poklicani po krstu. Tako nenehno rastemo v ljubezni do Boga in sočloveka. Tako postajamo vedno bolj občutljivi na stisko ljudi okrog nas in smo sposobni nositi bremena drug drugega.

Ko pridemo do spoznanja, da nas Bog ljubi, bomo laže tudi mi ljubili druge. »Vse izhaja iz ljubezni, po njej se vse oblikuje, k njej vse teži. Ljubezen je največji dar, ki ga je Bog dal ljudem, je njegova obljuba in naše upanje,« je zapisal papež Benedikt v okrožnici Ljubezen v resnici. 

 
< Nazaj   Naprej >