OOPS. Your Flash player is missing or outdated.Click here to update your player so you can see this content.
You are here: Domov
6.nedelja med letom, 12.2.2017

JEZUS DOPOLNJUJE  POSTAVO

zadnja_vecerja.jpeg 

Kaj lahko naredi greh iz človeka, nam pričuje naslednja zgodba. Leonard da Vinci je kar sedem let slikal znamenito Zadnjo večerjo. Osebe, ki predstavljajo Kristusa in apostole, je naslikal po modelu živih oseb. Najprej je narisal Jezusa. Pregledali so stotine moških, kateri od njih bi imel nedolžen obraz, ki ne vsebuje sledi greha. Na koncu so izbrali nekega devetnajstletnika. Leonardo je šest mesecev po njegovem modelu slikal Kristusa. Ko je končal, je šest let iskal osebo z obrazom, ki bi odražal greh izdaje mesto Juda. Tedne je iskal osebo z obrazom, ki bi odražal greh izdaje svojega najboljšega prijatelja. Nato je slišal, da je v ječi jetnik, obtožen na smrt, ki ustreza njegovim zahtevam. Od kralja je dobil dovoljenje, da ga je dal privesti v Milano. Mesece je zapornik sedel pred Leonardom, da je ta na podlagi njegovega obraza slikal Juda. Ko je končal in je vojakom rekel, da ga lahko odpeljejo nazaj v Rim, se jim je ujetnik iztrgal, stekel proti Leonardu in zakričal: »Da Vinci, poglej me! Ali ne veš, kdo sem jaz? Sem isti človek, po katerem si pred sedmimi leti upodobil Kristusa!«

Ravno nasprotno od učinkov, ki jih pušča greh, pa deluje naša osebna povezanost s Kristusom. Bolj ko se poglabljamo vanj, molimo, izkazujemo dela usmiljenja, bolj ljudje v nas prepoznajo Kristusovo obličje. Nekaterim je dano, da pri tem sprejmejo posebne milosti. Takšna je bila sv. Katarina de Ricci, redovnica dominikanka. Živela je v 16. stoletju. S tolikšno ljubeznijo je premišljevala Kristusovo trpljenje, da je dobila odtis njegovih ran na rokah in nogah in na glavi rane kot od trnjeve krone.

Ko upoštevamo Jezusovo zapoved ljubezni, postanemo bolj občutljivi za greh. Jezus nas v evangeliju opozarja, da ni dovolj, če se zaradi zapovedi izogibamo ubijanju, v srcu pa še naprej gojimo jezo in zamero. V luči zapovedi ljubezni zapoved »Ne ubijaj!« dobi veliko dodatnih dimenzij. Jezus jih je poudaril nekaj. Izpostavimo samo za naše življenje najpomembnejšo in največkrat kršeno: »Če prineseš svoj dar k oltarju in se tam spomniš, da ima tvoj brat kaj proti tebi, pusti dar tam pred oltarjem, pojdi in se najprej spravi z bratom, potem pa se vrni in daruj svoj dar.« Kolikokrat se zgodi, da pridem k obhajilu, ne da bi se prej spravil s svojim bližnjim?

Papež Frančišek nam v apostolski spodbudi »Radost ljubezni« pravi, da nam izkušnja Božje ljubezni pomaga odpuščati: »Če sprejmemo, da je Božja ljubezen brezpogojna, da Očetove prijaznosti ne moremo ne kupiti ne plačati, tedaj bomo lahko ljubili ne glede na vse in odpuščali drugim, tudi ko so do nas krivični. V nasprotnem primeru naše življenje v družini ne bo več kraj razumevanja, sprejemanja in spodbujanja, temveč bo postalo prostor stalnih napetosti in medsebojnega kaznovanja.«    

 
< Nazaj   Naprej >