OOPS. Your Flash player is missing or outdated.Click here to update your player so you can see this content.
You are here: Domov
Nedelja Jezusovega krsta, 8.1.2017

jezusov_krst.jpeg 

Letos praznujemo nedeljo Jezusovega krsta le dva dneva po tem, ko smo praznovali praznik svetih treh kraljev oz. praznik Gospodovega razglašenja. Oba praznika nam lepo in pomembno govorita o pomenu Jezusovega življenja, hkrati pa dajeta našemu sodobnemu času spodbudo za poglobljeno duhovno življenje.

Jezus se je rodil kot član judovskega ljudstva, ki je zorelo za ta trenutek skozi vso Staro zavezo. Zdelo se je, da je zgodovina sama povzročila, da je odrešenik lahko prišel. In res. Izvoljeno ljudstvo se je pripravljalo na različne načine. Preko stalne Božje prisotnosti, zmag, ki so jih doživeli z Bogom, porazov, pa tudi zavrnitev Boga, ki jih ni bilo malo. Kakor da bi Bog hotel tudi s trenutki, ko je ljudstvo zavrglo njega samega, zbuditi še večje hrepenenje po njem; kakor da bi hotel pomagati ljudem prepoznati potrebo po presežnosti, ki ima ime. Vsa ta zgodovina se je preko zgodovinske rasti, preroškega opominjanja in lepega iskanja v neposrednih nagovorih Boga prelila v eno samo simfonijo polnosti spoznanja ter hrepenenja.

Ko pa se je zdelo, da je človeštvo doseglo že vse, kar lahko doseže in doživi, ga je Bog presenetil. Pa ne z zmago, ampak z mirom; ne z močjo, ampak s šibkostjo. V jasli je položil otroka in predenj zbral vse, ki so se zanj na novo odločili.

Čudovit poduk! Pred Bogom se ne moremo sklicevati na zasluge. Ponižen poklek pred Njim je vedno pritrditev Bogu, ki preseneča in daje življenju polni smisel. Tako so se pred detetom znašli modri in mu izkazali vso čast. Pred njim so se pojavili z darovi, ki so jasno pokazali, kdo leži v jaslicah. Kralj izvoljenega ljudstva tega ni prepoznal. Tega majhnega otroka se je ustrašil in ga je hotel srečati, a ne z darovi priznanja, ampak z orožjem smrti.

Mi nismo ne kralji ne modri. Smo ljudje z bogato bero izkušenj in močjo osebne presoje. Bog pa nam dovoljuje, da bi lahko v nekem trenutku pristopili pred njegovega Sina s čistim srcem in ga počastili. Ta čisti trenutek, čisti čas, svoboden in brezmejen, je znamenje, da smo Božji otroci.

Na dan Jezusovega krsta pa se zgodi nekaj drugačnega. Janez Jezusu ne more podariti Božjega otroštva. Pred njim, ki je človek, stoji sam Bog. Bog, ki nam je enak v vsem razen v grehu. Janez je zato sam obdarjen, ko dela, kar dela. Jezus stopi v vodo reke Jordan, kjer so se ljudje očiščevali grehov. Tako rekoč postavi se z nami v vrsto za spoved. Brez greha je, a nam hoče pokazati, da ve, kako je, če te greh teži.

Ob tem se spomnim na mnogo ljudi, ki se postavljajo v to vrsto v Marijinih svetiščih v Sloveniji in po svetu. Kako lepo je, da danes ljudje prepoznajo ravno v Marijini bližini tisto reko miline, ki jim dovoljuje sprejeti vest o teži greha in zato sprejeti krst odpuščanja, dar svete spovedi. To je čudovito oznanilo odpuščanja, ki ga ljudje danes poslušajo in se mu ne izogibajo. To je lepota evangelija, ob kateri ne tarnamo, da je na svetu vse narobe. Ob njej vse kipi od želje po evangeljskem veselju.

p. Bogdan Rus


 
< Nazaj   Naprej >