OOPS. Your Flash player is missing or outdated.Click here to update your player so you can see this content.
You are here: Domov
1. adventna nedelja, 27.11.2016

PRIČAKUJMO BOGA Z DOBRIMI DELI

Iz 2,1-5; Rim 13,11-14; Mt 24,,37-44

1_adventna.jpeg 

V nekem samostanu stvari niso šle, kot bi bilo treba. V bratih ni bilo navdušenja in svojih dolžnosti niso opravljali vestno, molili so površno. Mladi se niso več odločali za redovno življenje. Nedaleč od samostana je živel puščavnik. Živel je sam, veliko je molil in ljudje so govorili o njem, da je pravi svetnik. Predstojnik samostana se je zato odpravil k njemu, da bi se z njim pogovoril. Potem ko mu je opat razložil težave v samostanu, mu je sveti mož svetoval: »Reci bratom v samostanu, da med vami živi Mesija, Odrešenik!«

Opat ni mogel verjeti povedanemu,a komaj se je vrnil v samostan, je sklical brate in jim povedal novico. Tudi bratom je vzelo sapo. Od tega dne se je življenje v samostanu spremenilo. Vsakdo je bil z drugim prijazen in je premagoval svojo hudobijo ter želel biti ljubezniv do drugega misleč, da je morda njegov sobrat v samostanu odrešenik. Kmalu je glas o krepostnem življenju v samostanu šel naokoli in ljudje so začeli prihajati k njim. Številni so se odločili za življenje v samostanu. Življenje se je vrnilo v samostan in veselje je zavladalo med brati. (Zgodbe za srečo v družini, 83).

»Zato bodite tudi v pripravljeni, kajti ob uri, ko ne pričakujete, bo prišel Sin človekov« (Mt 23-44). Nas opominja Jezus v evangeliju prve adventne nedelje in tako poudari, naj bomo pripravljeni, kajti ko ne pričakujemo, ter v človeku in v razmerah, ko najmanj mislimo, bo prišel Sin človekov in nas obiskal.

Tudi nam se Bog približuje v vsakdanjih dogodkih, v vsakdanjem delu in rednih obveznostih, v enoličnih opravilih in dnevnih in dolžnostih, v redni molitvi in v ljubezni do bližnjih. Pavel govori, da je pomembno, da ver živimo sredi vsakdanjega življenja. »Živimo pošteno, ne v požrešnosti in popivanju, ne v prepirljivosti in v nevoščljivosti. Pač pa si oblecite Gospoda Jezusa Kristusa« (Rim 13,13-14). Bratje v samostanu si niso mogli predstavljali, da bi bil med njimi Odrešenik. Puščavnik pa jih je opozoril, da se nam v človeku, ki je božja podoba, bliža Bog, in da so vse ure ter dnevi lepi, ker so vsi od Gospoda. Sveti mož je bratom hotel povedati, da Bog prihaja k nam nevsiljivo in tiho, brez hrupa.

Bratje so osupnili, ko so zvedeli, da Bog prihaja k njim po bližnjem in sredi vsakdanjih opravil. Ljudje običajno pričakujejo Odrešenika v izrednih dogodkih ali v izrednih doživetjih. Na to nevarnost opozarja tudi Jezus v evangeliju, ko navede dneve v času Noeta. Še malo časa pred potopom so ljudje živeli brezskrbno in niso »ničesar slutili« (39). Pogubilo jih je napačno prepričanje, da bo Bog prišel v izjemnih dogodkih in doživetjih ter se niso spreobrnili. Podobno napačno prepričanje lahko opažamo pri dveh vrstah ljudi. Prvi hlastajo po posebnih doživetjih, zanemarjajo pa srečanje z Bogom v vsakdanjih opravilih. Drugi trdijo, da bodo verjeli v Boga, če bodo videli kakšen velik čudež ali kakšen nenavaden dogodek. Žal pa se ne prvi ne drugi ne spreobrnejo, ker teh dogodkov noče biti ali pa jih oni nočejo videti. Kristus nas zato vabi, naj bomo budni (42) in naj odkrivamo božjo navzočnost v vsakdanjosti.

dobra_dela.jpeg

V glavni prošnji prosimo, da bi »prihajajočemu Kristusu šli naproti z dobrimi deli«. Danes sklepamo teden Karitas - izrazimo svojo vero v Kristusa tako, da mu bomo šli tudi mi naproti z dobrimi deli.

 
< Nazaj   Naprej >