OOPS. Your Flash player is missing or outdated.Click here to update your player so you can see this content.
You are here: Domov
PRAZNIK KRISTUSA KRALJA

2 Sam 5,1-3; Kol 1,12-20; Lk 23, 35-43

kristus_kralj.jpeg

S praznikom Kristusa Kralj, ki ga je vpeljal leta 1926 papež Pij XI., zaključujemo cerkveno leto. S tem Cerkev želi ponovno poudariti resnico, ki nam jo apostol Pavel razodeva v berilu: »On je podoba nevidnega Boga, prvorojenec vsega stvarstva; v njem je namreč bilo ustvarjeno vse, kar je v nebesih in kar je na zemlji, vidne in nevidne stvari, tako prestoli kakor gospostva, tako vladarstva kakor oblasti. Vse je bilo ustvarjeno po njem in zanj.« (Kol 1,15-16).

V zakotni Galileji je Jezus prvič razodel svoje veličastvo, ko je spremenil vodo v vino. V Galileji je tudi začel oznanjati svoje veselo oznanilo: ljudstvo, ki je sedelo v temi, je zagledalo veliko luč. Vino na svatbi, luč v temi, tako vidijo evangelisti Jezusa javno nastopiti v Galileji. Sporočilo, ki Jezusa oznanja, lahko povzamemo z besedo »božje kraljestvo« Od tedaj je Jezus začel oznanjati: »Spreobrnite se, kajti nebeško kraljestvo se kje približalo.« (Mt 4,17).

V današnjih razmerah bi mogel kdo besedo »kralj, kraljestvo« povezati s kakšnim proti ljudskim monarhom, toda v pomenu »kraljevske« oblasti Kristusa ni nič takega. Kaj sploh pomeni Kristusovo kraljestvo? V Kristusovem kraljevanju gre za službo ljudem, in sicer za službo do smrti. V slavo svojega kraljestva je šel tudi Kristus, ki je bil pokoren do smrti in bil zaradi tega od Očeta poveličan. Gre za tisto kraljestvo, v katerem nas Gospod posadi za mizo, se opaše in nam streže. 

kristus_kralj-2.jpeg

Jezusovi sodobniki njegovega kraljestva niso sprejeli. V tako težko in dolgo pričakovanem hrepenenju po kraljestvu, ki so ga preroki že od zdavnaj napovedovali, so si ustvarili čisto drugačno podobo kraljestva, ki naj bi ga Mesija prinesel, da niso verjeli Jezusu, ki je oznanjal, da je božje kraljestvo že prišlo, »je že med nami« i n zato so križali svojega kralja, Gospoda veličastva. V svojih prilikah, da je nebeško kraljestvo podobno kvasu, gorčičnemu zrnu ..., jim je sicer stalno poudarjal, da on ni tak kralj kakor svetni vladarji tistega časa, in zato se je vedno umikal ljudem, če so ga hoteli postaviti za kralja. Niso razumeli, da je namen Kristusovega kraljevanja časna in večna sreča tistih, ki so mu zvesti. Apostol Pavel v pismu Rimljanom lepo pravi: »Kajti Božje kraljestvo ni jed in pijača, marveč pravičnost, mir in veselje v Svetem Duhu« (Rim 14,17). Ko pravi Jezus: »Iščite najprej božjega kraljestva in vse drugo se vam bo navrglo,« hoče povedati, da ga moramo iskati, iskati njegovo pravičnost in iskati Kristusa, njemu služiti se pa pravi kraljevati.

Cerkev je med nami živeči Kristus, Kristus, ki se je odpovedal oblasti sile, da more izvrševati oblast ljubezni. Po tej oblasti se mora oblikovati vsaka druga oblast v krščanstvu. Zelo pomembna naloga vsakega kristjana je v tem, da se ne da vplivati od slabih zgledov in tudi državnih zakonov, ki so v popolnem nasprotju z desetimi Božjimi zapovedmi. Samo te nas usmerjajo na tisti poti, ki nas vodi v končno Božje kraljestvo.

Da bi ostali zvesti Kristusu in da bi tako z njim duhovno kraljevali na zemlji, potem pa v večni sreči v nebesih, prosimo kakor nas je naučil Kristus v molitvi Očenaša: »Pridi k nam tvoje kraljestvo«.    

 
< Nazaj   Naprej >