OOPS. Your Flash player is missing or outdated.Click here to update your player so you can see this content.
You are here: Domov
33. nedelja med letom, 13.11.2016

BOŽJA LJUBEZEN JE OGENJ

Mal 3,19-20a; 2 Tes 3,7-12; Lk 21,5-19
bozja_ljubezen.png

Na začetku tega razmišljanja ob Božji besedi 33. nedelje med letom se ustavimo ob besedilu speva, ki ga pojejo mladi na raznih srečanjih po svetu: »Blizu je Bog, prihaja k nam. Blizu je Bog, čakaj nanj!« Zdi se mi, da ta preprost spev vsebuje dve pomembni vsebini: bližino Boga in njegov prihod. Bližina Boga vsemu stvarstvu in neizogibnost njegovega prihoda ob poslednjem dnevu zgodovine sveta sta namreč dejstvi, ki naj bi globoko zaznamovali naše vsakdanje življenje.

Kakšno naj bo to naše pričakovanje? Iz drugega pisma apostola Pavla Tesaloničanom lahko sklepamo predvsem, kako naj ne pričakujemo Gospodovega drugega prihoda. Zdi se namreč,  da so verniki v eni prvih krščanskih skupnosti v Tesalonikah iz Jezusovih govorov  ob koncu sveta naredili napačen sklep: nesmiselno se je truditi, nesmiselno je delati in pridelovati, kajti vse mineva. Bolje je živeti iz dneva v dan in ne sprejemati odgovornosti na daljši rok. Dovolj je, če poskrbimo zgolj za skromno preživetje. Takim sv. Pavel odgovarja : »Slišimo namreč, da nekateri med vami živijo neredno, da nič ne delajo, ampak begajo sem ter tja. Takšne opozarjamo in opominjamo v Gospodu Jezusu Kristusu, naj v miru delajo in jedo svoj kruh.« (2 Tes 3,11-12)

Glavna značilnost našega pričakovanja prihoda Jezusa Kristusa naj bo torej globok mir, ki preveva vse naše delo  in življenje. Ta mir izhaja iz zaupanja v Božje gospostvo nad zgodovino vsega ustvarjenega, trdnega prepričanja, da Bog vodi vse, kar obstaja, h končni dopolnitvi v Kristusu.

Poglejmo na odlomek iz knjige preroka Malahija, ki nam je dan v premislek kot prvo berilo. Besede preroka, ki govori o Božjem imenu, naznanjajo dan, razžarjen kot peč, ki bo krivičnim prinesel propad, pravičnim pa ozdravljenje in zmagoslavje. Ker nihče izmed nas ne more zase reči, da je pred Bogom neomadeževan in povsem pravičen, grožnja uničenja vsaj deloma visi tudi nam nami. Pa gre res za grožnjo? Če na ta veliki in strašni dan pogledamo skozi vero v Boga, čigar bistvo je usmiljenje, potem tudi besed preroka Malahija ne moremo razumeti drugače kot opis še enega načina Božjega usmiljenja do ljudi. Njegova ljubezen je ogenj, je nekoč zapisal brat Roger iz Taizeja. In prav o tem ognju Božje ljubezni je govor v Malahijevi prerokbi o koncu sveta. Ta ogenj bo sežgal vse, kar ni zakoreninjeno v Bogu, in tako prečistil tiste, ki v zaupanju pričakujemo prihod Gospoda Jezusa Kristusa.

Ogenj Božje ljubezni torej … Ni nam treba trepetati pred njim, le vsak dan znova si moramo prizadevati, da bi gradili življenje na Jezusu Kristusu in da bi svoje življenje vgrajevali najboljše, kar zmoremo.

Za sklep se ozrimo še na Jezusove besede v današnjem evangeliju. Gospod Jezus jasno napoveduje preizkušnje, ki jih bodo v življenju tako ali drugače srečali tisti, ki mu hočejo biti zvesti. S hvaležnostjo sprejmimo Gospodovo odkrito besedo resnice, ki nas pripravlja in hkrati usposablja za stanovitno vztrajanje v preizkušnjah. Biti pričevalec vere v Jezusa Kristusa je tudi današnjemu svetu najbolj potreben poklic. In v čast si štejmo, da je Gospod izbral in poklical prav nas, da smo njegove priče sredi sveta. 

 
< Nazaj   Naprej >