OOPS. Your Flash player is missing or outdated.Click here to update your player so you can see this content.
You are here: Domov
Zahvalna nedelja

ZAHVALNA NEDELJA

2 Mkb 7,1-2.9-14; 2 Tes 2,16-3,5; Lk 20,27-38

zahvalna_nedelja_1.jpeg

Da bomo lažje razumeli sporočilo zahvalne nedelje, moramo imeti pred očmi dejstvo, da je imel Jezus pred seboj poslušalce, ki so bili kmetje, pastirji, ribiči, torej ljudje, ki niso bili odvisni le od dela svojih rok, temveč tudi od naravnih sil: vremena, zračnih tokov in drugih naravnih pojavov. Tudi naše krščanstvo je bilo dolgo časa povezano  z zemljo. Razumljivo je, saj najbrž nihče drug ne čuti tako nad seboj božje roke kakor kmet in le malokdo se tako poistoveti z življenjskim krogom narave kakor on. Prav dobro ve, da bo lahko vložil v zemljo ves svoj trud in vse svoje znanje, pridelek pa ni odvisen le od tega. Zadostuje nekaj minut neurja in vse gre po zlu. Tista preprosta cerkvena pesem, ki pravi: »mi smo delali, sejali, rasti pa ne bomo dali; ti edini moreš dati delu blagoslov bogati!« v popolnosti izraža kmetovo vero, da je njegovo življenje i delo v božjih rokah. Zato je toliko večja njegova hvaležnost, ko mu na jesen uspe spraviti letino v shrambe, in tako zagotoviti obstoj do naslednje žetve.

 Že nekaj časa pa se ne zahvaljujemo samo za darove zemlje. Če smo za današnjo nedeljo poleg njih pripravili tudi izdelke tovarn, se danes zahvaljujemo Bogu tudi zato, da nam je dal zdrave roke in bister um, da si moremo tako z njegovimi darovi služiti kruh za strojem, risalno desko, pisalno mizo z računalnikom, za volanom, s številnimi elektronskimi predmeti …Vse to naj danes spominja na neizmerno hvaležnost, ki jo dolgujemo troedinemu Bogu. Vsak izmed nas ima prav gotovo dovolj razloga, da danes iz srca reče hvala.

Še na nekaj, za kar bi morali biti vse leto hvaležni, pa nismo iz različnih razlogov, bi danes rad opozoril. Današnja dirka v življenju daje namreč  eno velikih napak,ki jih ne bi smeli dopuščati. Katera je to? Neka starejša gospa mi je pripovedovala, da je brala v časopisu dogodek, ki se je zgodil na Dolenjskem. Neka stara gospa, slabo oblečena s culo v rokah, je s težavo korakala po cesti. Za njo je pripeljala mlajša voznica in jo vprašala, kam gre. Povedala je, da k sinu na obiska. Povabila jo je v avto in jo odpeljala tja. Med potjo sta se pogovarjali. Voznica je spoznala, da ima sin stare gospe tudi avto in svojo hišo in družino. Vse ima, samo tiste srčne kulture in osnovne človeške lastnosti, skrbeti za svoje starše in jih imeti rad, tega pa nima. Čeprav materi sami ni ničesar rekla o tem, se je vendarle zgražala nad njenim sinom.

zahvalna_nedelja-2.jpeg

Drug primer. Poznal sem družino s petimi otroki, ki so bili že vsi poročeni in odrasli. Oče je hudo zbolel in bil priklenjen na posteljo. Ker ga je bilo treba ponoči večkrat obračati ali mu nuditi kakšno drugo pomoč, so se sinovi odločili, da bodo dežurali vsak en teden pri očetu in spali v njegovi sobi. Očetu je bila ta ljubezen in toplina in hvaležnost otrok v veliko oporo pri prenašanju težav in bolezni.

Sami lahko zaključimo, kaj je bolj človeško: prvo ali drugo ravnanje. Naj bi nas zahvalna nedelja tudi v teh stvareh zdramila, da bi bili pozorni tudi na te stvari, iz katerih bodo drugi razbrali našo hvaležnost. Spomnimo se samo Jezusove besede: »Kako boš ljubil Boga, ki ga ne vidiš, če ne ljubiš brat, ki ga vidiš, posebej če je ta tvoj bližnji sorodnik?«  Pa nadaljujmo: »Kako boš hvaležen Bogu, ki ga ne vidiš, če nisi hvaležen človeku, ki ga vidiš?«

 
< Nazaj   Naprej >