OOPS. Your Flash player is missing or outdated.Click here to update your player so you can see this content.
You are here: Domov
28.nedelja med letom, 9.10.2016

Živeti v hvaležnosti

Pred kratkim je manjša skupina starostnikov s skupnim obedom proslavljala 80. obletnico svoje generacije in na Facebooku so objavili skupno sliko z napisom: “Praznovali 80 let življenja in blagoslovov. Hvaležni.”

Popoln seznam stvari, zaradi katerih je skupina čutila hvaležnost, bi lahko napolnil cel list. Je pa res, da bi bil za ljudi, ki praznujejo svojo 80. obletnico dober razlog za hvaležnost že to, da so relativno dobrega zdravja in so se sposobni sami udeležiti skupnega kosila.

Nihče iz te skupine si glede življenja ni delal nikakršnih iluzij. Preživeli so že večino svojih sodobnikov. Dobro so se tudi zavedali, da niso sami vzrok svojega življenja. Čutili so globoko hvaležnost do svojih staršev in do stvarnika Življenja. Vedeli so tudi, kako so jim skozi leta koristile medosebne vezi in koliko dobrin so prejeli od drugih: od ljudi, družbe in od Boga. Hvaležno so praznovali “življenje in blagoslove.”

V današnjih berilih najdemo zgodbi o ljudeh, ki so prejeli poseben blagoslov: bili so ozdravljeni bolezni, ki je ogrožala njihovo življenje in jih izključila iz družbe. V zgodbi iz 2. knjige kraljev je bil Naaman ozdravljen gobavosti. Naamana je prevzela hvaležnost in je hotel v zahvalo za svoje ozdravljenje podariti darilo. Prerok Elija ga je zavrnil. Zato je Naaman prosil za večjo količino izraelske prsti. V svoji deželi je hotel namreč iz hvaležnosti do Izraelovega Boga postaviti daritveni oltar na “izraelski zemlji” (ne na svoji, ki je bila omadeževana zaradi malikov).

image128_med_letom.jpeg

V evangeliju slišimo zgodbo, ki je podobna Naamanovi zgodbi. Deset gobavcev je srečalo Jezusa, ki je vstopal v vas. Zaradi bolezni so bili izključeni iz družbe, zato so Jezusa klicali na pomoč. Jezus jih je uslišal. Nato jih je poslal k duhovnikom, da bi lahko potrdili njihovo ozdravljenje. Le eden od desetih se je vrnil in se zahvalil Jezusu za ozdravitev. Ali ostali niso bili hvaležni? Ne vemo. Toda niso se vrnili, da bi to povedali.

Jezus je na to rekel: »Mar ni bilo deset očiščenih? Kje pa je onih devet? Ali ni bilo nobenega drugega, da bi se vrnil in počástil Boga, razen tega tujca?«

Hvaležnost ni samo družbena hvaležnost. Hvaležnost je navada srca. Nobeden od nas ni sam vir svojega življenja ali vir vsega tega, kar potrebujemo, da bi preživeli in rastli. Vse življenje je dar nam samim za nas same. Resnično hvaležni ljudje si priznajo, da ves čas prejemajo neskončno množico darov od drugih, iz narave in od Boga. Resnična hvaležnost prihaja iz tega temeljnega vpogleda.

Sama beseda “hvaležnost” izvira iz besede “hvaliti”: ‘zahvaljevati se za darove, milost itd. V latinščini zanjo rabimo izraz gratia ‘milost’, v grščini pa izraz eucharistia. To besedo kristjani uporabljamo, ko poimenujemo praznovanje Gospodove zadnje večerje. Evharistija je najvišje dejanje hvaležnosti, molitvene zahvale za življenje in za odrešenje v Kristusu.

Zato smo danes tukaj. Prišli smo, da bi potrdili našo hvaležnost za vse od Boga po Jezusu Kristusu.

Začeli smo z zgodbo o hvaležnosti skupine 80-letnikov. Ne glede na to ali smo stari 80 ali 40, ne glede na to, ali smo najstniki ali še mlajši, smo poklicani k hvaležnosti. Vse v našem življenju je dar, začenši z življenjem samim.

Hvaležnost nas obogati: odpira nas k temu, da postajamo sposobni doživljati darove Boga in drugih. Hvaležnejši kot postajamo, bolje vidimo, za kaj moramo biti hvaležni.

avtor: Diakon Ross Beaudoin

vir: http://celebrationpublications.org

prevod: Bogdan Rus OFM

 
< Nazaj   Naprej >