OOPS. Your Flash player is missing or outdated.Click here to update your player so you can see this content.
You are here: Domov
26. nedelja med letom, 25.9.2016

Slonokoščene postelje

Kolikokrat smo že dopustili, da nam je neki vidik zameglil pogled, tako da smo izbrali nekaj povprečnega, prezrli pa smo resnično dragoceno. 

Na primer:  Moder mož je prišel na svečano večerjo neumit in slabo oblečen. Drenjal se je med drugimi gosti. Gostitelj je stopil do njega in mu očital zanemarjen videz, rekel mu je, naj gre in se uredi, potem pa bo dobrodošel. Prerok je tako tudi storil. Okopal se je v reki in se oblekel v najfinejša oblačila, ki si jih je lahko izposodil. Vrnil se je na večerjo, kjer so ga sprejeli z vsemi častmi.

bogatas_in_lazar.jpeg

Kmalu pa je nekdo izmed gostov opazil, kako modrec sedi v kotu pri mizi in se čudno igra s hrano s svojega krožnika. Opozorili so gostitelja, ki je stopil do moža in ga vprašal, zakaj venomer zajema s krožnika in stresa hrano v rokav svoje dragocene obleke. Mož je odgovoril: »Nisem jaz povabljen na večerjo, jasno je, da je bila povabljena moja obleka. Zato ji dajem, kar pripada gostu.«

Šaljiva, vendar ostra bodica. In vprašanje? Kaj je pomembnejše, človekova oseba ali življenjsko razkošje, ki jo obdaja? Gostitelj v gornji zgodbi je bil slep za veličino gosta-osebe.

 Še en primer, tokrat iz današnjega evangelija. Bogataš je prišel v pekel. Ko je bil še živ, je pred vrati njegove palače ležal revež in stradal, bogataš pa se zanj sploh ni zmenil. Zdaj, po smrti, revež uživa v Abrahamovem naročju v nebesih, bogataš pa trpi hude muke v peklu. Izbrana hrana in dragocena oblačila so bila zanj prej nekaj običajnega, toda vse bogastvo ga ni moglo odrešiti.

Preberimo si še današnje prvo berilo, ki lepo opisuje, kako je sprevrženo razkošje oslepilo tedanje bogataše, da so popolnoma pozabili na ljudi okrog sebe. Bog opisuje samovšečneže na Sionu, ki »poležavajo na slonokoščenih posteljah in se pretegujejo na svojih ležiščih,

jedo jagnjeta od drobnice in teleta iz hleva. … Pijejo vino iz vrčev in se mazilijo z izbranimi olji …« Bog pravi, da bodo ravno oni morali prvi v izgnanstvo.

Če živimo v razvitem Zahodnem svetu – na primer v Sloveniji – stopnja samovšečnosti, razbrzdanosti, pomehkuženosti, ki jih dnevno uživamo, daleč presega vse, kar smo prebrali v današnji Božji besedi. Ljudje Zahodnega sveta porabimo zase neprimerljivo velik delež vseh svetovnih dobrin, ta delež pa se še veča iz dneva v dan. Ali vi in jaz pomagamo pri tem, da se Zahodni svet noče zavedati trpljenja večine ljudi na svetu, s tem da se pretegujemo na kavčih ter hlastno požiramo TV nadaljevanke in resničnostne šove? 

Bogataš v evangeljski priliki se ni zmenil za reveža pred svojimi vrati. Šele zdaj, ko rabi njegovo pomoč, ga je opazil. Toda ob smrti je že dobil, za kar si je prizadeval vse življenje: neskončno prihodnost, popolnoma prazno, brez kakršnega koli odnosa z drugimi. 

»…usmili se me in pošlji Lazarja, da pomoči konec svojega prsta v vodo in mi ohladi jezik, kajti trpim v tem plamenu.« Vam je jasno? Niti zdaj ne prosi za človeški odnos ampak le za zadovoljitev svoje potrebe.

Kaj vse bo treba, da se bodo odprle oči meni in vam, da bomo videli tiste, ki nas potrebujejo, ki rabijo, da jih Božja ljubezen doseže ravno preko nas? Ali jih bomo opazili, če bodo dovolj lepo napravljeni? Ali nas bo prepričalo šele, »če bo kdo vstal od mrtvih«?

To pa se je že zgodilo.

p. John Foley, DJ

 
< Nazaj   Naprej >