OOPS. Your Flash player is missing or outdated.Click here to update your player so you can see this content.
You are here: Domov
24. nedelja med letom, 11.9.2016

Naši maliki

izgubljeni_sin.jpg

Prva polovica današnjega prvega berila kaže Božjo jezo. Moje ljudstvo »se je pokvarilo«, reče Bog Mojzesu. Molijo k ulitemu teletu, ki so ga sami naredili, in ob tem vpijejo, da je to njihov bog, ki jih je izpeljal iz Egipta! Smešna, nesmiselna zgodba, mar ne? Le kdo je lahko toliko neumen, da se bo klanjal pred nečem, kar je izdelal z lastnimi rokami!

Tudi mi imamo svoje čudovite hiše, hladilnike, avtomobile, revije in obleke in svoja »trdna poslovna načela«. Ponosni smo na svoje športne dosežke in za fizično kondicijo in lepo postavo smo se pripravljeni vsak dan potiti. Kaj pa denar? Morda nas najbolj privlači pijača. Ali pa seks. Na Zahodu več ljudi gleda pornografijo kot pa šport. In pogosto se klanjamo »zvezdam«, ki trenutno sijejo v Hollywoodu ali na TV.

Pa to ni važno. V današnjem prvem berilu Bog ni pobesnel zato, ker bi bil ravno nataknjen ali tečen ali slabo razpoložen, ampak zato, ker je ljudstvo postavilo malovredno kramo za svojega boga. Resnični Bog, stvarnik vesolja, je bil ves čas z njimi, ves čas jih je ljubil, toda oni so imeli rajši ničvredne reči.

»Kaj pa dvostranski dogovor o ljubezni, ki sem vam ga ponudil,« pravi Bog. »Jaz bom vaš Bog in vi boste moje ljudstvo. Ljubil vas bom bolj, kot lahko zahtevate in si predstavljate. Mi ne boste v zameno naklonili vsaj svoje ljubezni?« Toda ljudje so se obrnili stran in se zapodili za svojimi drobnimi užitki. Zdaj se je Bog razjezil, kot bi se razjezil oče nad svojeglavim otrokom. Rekel je Mojzesu: »Zdaj me pusti, da se vname moja jeza proti njim in jih pokončam.« Po človeško lahko rečemo, da je Bog poparjen in užaljen. Od tod jeza, da hoče pokončati vse ljudstvo. Kot da je oče, ki mu je pošlo potrpljenje. Tak oče pa potrebuje dobrega družinskega prijatelja, da mu svetuje, kako z otroki v težkih trenutkih.

 Ta prijatelj je Mojzes: »Zakaj, Gospod, se vnema tvoja jeza proti tvojemu ljudstvu, ki si ga izpeljal iz egiptovske dežele z veliko močjo in z močno roko? Zakaj naj bi Egipčani govorili in rekli: ›S hudobnim namenom jih je izpeljal, da jih pomori v gorah in iztrebi s površja zemlje.‹ Odvrni se od svoje togotne jeze in naj ti bo žal zaradi hudega, ki si ga namenil svojemu ljudstvu!«

izgubljeni_sin-2.jpg

Nikar ne bodi pretrd s svojimi otroki, ga pogovarja Mojzes, pa čeprav bi to zaslužili. Še naprej naj uživajo tvojo ljubezen. Potrpežljivo čakaj, pa čeprav to boli; morda se bodo čez nekaj časa vrnili k tvoji ljubezni.

Božja jeza se je polegla, čakal bo na svoje ljudstvo.

V današnjem evangeliju je znana prilika, ki nam sporoča isto resnico, vendar na drug način.

Tudi tu spoznamo nekoga, ki si želi ves svet, nič pa mu ni mar za očeta, družino in za Boga. Izgubljeni sin zahteva svoj delež od naših mnogih hiš, hladilnikov, avtomobilov, revij in oblek. Nato zapusti okove domačega življenja. Prilika nam pripoveduje, kako vse svoje premoženje zapravi z razsipnim veseljačenjem.

Ko se končno zlomljen priplazi nazaj domov, bi pričakovali, da bo oče dejal: »No, si se končno pojavil in morda misliš, da bo vse tako, kot je bilo nekdaj. Ej, fant, kar malo premisli.«

Namesto tega pa mu oče steče naproti, ga objame in mu pripravi veliko gostijo.

In kaj bo Bog napravil z nami? Vzkipel v jezi zaradi naših grehov? Morda bomo rabili nekega Mojzesa, da nas bo zagovarjal. Ali nekega Jezusa. Ali le srce, ki more sprejeti odpuščajočo ljubezen.

p. John Foley, DJ

 
< Nazaj   Naprej >