OOPS. Your Flash player is missing or outdated.Click here to update your player so you can see this content.
You are here: Domov
16. navadna nedelja – C (Lk 10, 38-42)

Prvo berilo nam govori o sprejemu gostov in gostoljubnosti. Abraham je gostoljuben do treh gostov; Jezus je deležen gostoljubnosti Marte in Marije. Ti dve poročili sta si torej zelo blizu, vendar je med njima velika razlika. V prvem berilu je poudarjena Abrahamova radodarnost pri sprejemanju gostov. Do njih ima neverjetno razpoložljivost. Preseneča, da se nanje obrača kot na eno samo osebo. Imenuje jih »moj Gospod«. Tako radodaren je, da mu niti ni pomembno, koliko jih je. Abraham je razumel, da s sprejemom teh treh oseb, sprejme Boga samega. To je močno zaznamovalo vzhodnjaško duhovnost za vse potomce. Ikona Andreja Rubljeva daje temu dogodku trinitarično razlago. Cerkveni očetje so v teh treh osebah videli podobo Svete Trojice: tri osebe, ki so en sam Gospod. Ko izkazujemo gostoljubnost, vstopamo v odnos z Bogom.

 Danes pri tej sveti maši prihaja k nam isti Abrahamov Bog. Ne vidimo njegove podobe, marveč ga prepoznavamo v našem zbranem občestvu vernih. Včasih pa si nadene podobo tujcev, ki jih s težavo sprejemamo. Na koncu našega življenja nam bo rekel: »Vse, kar ste storili kateremu izmed teh mojih najmanjših, ste meni storili«. Bog nam torej naslavlja klic, naj z radodarnostjo služimo Njemu in našim bratom.
V evangeliju beremo pričevanje o Martini gostoljubnosti. Pozorno streže Jezusu in se trudi, da bi se pri njej dobro počutil. Ob veliki Martini aktivnosti se srečamo z povsem drugačno Marijino držo: preprosto se je usedla k Jezusovim nogam, da bi ga poslušala. Jezus Marti reče, da je Marijina drža najboljša. Seveda s tem noče reči, da dobra postrežba ni pomembna. Vendar pa je gost še bolj počaščen, če se mu posvetimo in si vzamemo zanj čas za poslušanje in za razumevanje tistega, kar hoče. Še toliko bolj to velja v Jezusovem primeru, saj je Božja Beseda.

16_navadna.jpg

Marija je izbrala najboljši »del«. Sprejel jo je Gospod in se hrani z njegovo besedo. Gre za obojestransko gostoljubnost. To je za nas pomembno, saj Jezusa vedno potrebujemo; potrebujemo njegovo Besedo, potrebujemo njegovo Ljubezen v naših srcih. Delovanje, trud, postrežba – so pomembni, vendar pa ne smemo pozabiti vzvišenost gostoljubnosti do Gospoda v našem življenju. Najpomembnejše je tisto, kar Gospod stori za nas, kar zahteva od nas, da izpolnimo. Mi smo le skromni, ubogi sodelavci.

Ko tako sprejmemo Božjo Besedo, smo polni ognja, da bi jo posredovali naprej. O tem nam govori apostol Pavel v drugem berilu. Z veliko vnemo oznanja Kristusa, oznanja vsem, še zlasti poganom. Oznanja jim, da Bog ljubi vse ljudi iz vseh narodov. Vse hoče združiti, da bi vsi skupaj vstopili v veliko družino. Vabi nas, da v resnici sprejmemo Božjo Besedo in po njej živimo. Brez Njega ne bomo mogli napredovati v življenju. Z Njim moramo sodelovati, da se Njegovo delo odrešenja nadaljuje v današnjem svetu. Kristus je duša vsakega apostolata.

Pri vsaki sv. maši (evharistiji) Gospod sprejema naše darove, zato da bi nam podaril samega sebe: »Vzemite in jejte…« Je vedno z nami, da nam podari najboljši del, Besedo življenja in Kruh Kraljestva. Na koncu sv. maše nas pošilja, da Njegovo Besedo prinesemo bratom in sestram, drug drugemu.

»Gospod, prosimo te, naredi nas gostoljubne in pozorne, kot je bila Marija, in uslužne, kot je bila Marta. Tako se bodo lahko okoli nas mnogi veseli tvoje navzočnosti.« Amen.

 
< Nazaj   Naprej >