OOPS. Your Flash player is missing or outdated.Click here to update your player so you can see this content.
You are here: Domov
13. navadna nedelja – C (Lk 9,51-62)

Jezus je sprejel zelo težko in pomembno odločitev svojega življenja, a pri njej trdno vztraja. Ima trdo čelo, tako kot preroki v stari zavezi. Bog pravi preroku (Ezekijel, Jeremija in drugi): Ne boj se jih, naj ti ne postavljajo pogojev. Ti izpolni Očetovo voljo in ne voljo tega sveta. Gospod ti pomaga in naredi tvoj obraz trd kot kamen. Evangelist uporablja isti izraz za Jezusa, ko se bo srečal z resničnostjo politične in verske oblasti, ki noče novega sveta, v katerega uvaja Jezus Kristus. Zato mora svoj obraz utrditi. Vzdušje, ko Jezus zapušča Galilejo za Jeruzalem, je za Jezusa težko. Učenca čaka ista usoda, zato mnogi oklevajo.

13_navadna_1.png

 Jezus Pred sabo pošlje glasnike (angele). Jezusovo pot je potrebno pripraviti, da bo lahko vstopil v resničnost tega sveta, ki ga je potrebno spremeniti, prenoviti. Vsak resničen učenec je poslan, da pripravi Jezusov prihod in vhod. To smo mi – pripravljamo pot Gospodu, za Njegov vstop. To pot lahko pripravimo Jezusu dobro ali slabo, odvisno od tega, kakšno podobo Jezusa nosimo v svojem srcu. Če nimamo prave podobe, ustvarjamo probleme za Jezusov sprejem. V Samariji so Jezusa zavrnili. Učenci niso Jezusu dobro pripravili poti… Vrh Karizima je za Samarijane še vedno sveti kraj, saj je tam stal tempelj. Tukaj mimo je šel Jezus in je bil zavrnjen. Nočejo ga sprejeti, ker gre v Jeruzalem. To je motiv za zavrnitev Jezusa. Jezus je navajen, da ga zavrnejo, saj kdor njega sprejme, mora popolnoma spremeniti življenje, obrniti na glavo v mnogih stvareh. Samarijani mislijo, da bo Jezus v Jeruzalemu dal odobritev nekega tipa vernosti, ki Samarijanom ni všeč. A Jezus ne gre v Jeruzalem za nadaljevanje starega čaščenja (kluta), marveč novega, ki je v duhu in resnici. Ko Samarijani to spoznajo, Jezusa sprejmejo.

Kdor ima v glavi omejeno podobo Jezusa in njegovega poslanstva, se bo vedno slabo končalo. Imajo podobo Jezusa-zmagovalca, gospodovalca. Tudi danes učenci Jezusa razmišljamo: Jezus kaže pravo in pravilno pot v življenje, torej ga morajo vsi sprejeti. Kristjan mora živeti v veselju, da živi novo življenje z Jezusom, a nikomur ne more tega življenja vsiliti, vriniti. Kristjan ne sme postati fanatik in drugim vriniti svojih prepričanj. Ogenj naj bi padel z neba: to je storil Elija, ki je priklical ogenj nad sovražne malikovalce. Nasprotovanje Samarijanov govori o nasprotovanju, s katerim se kristjani srečujemo, a nikoli ne smemo nanj odgovarjati z netolerantnostjo in fanatizmom. Po binkoštih bodo Samarijani z navdušenjem sprejeli predlog Janeza in Petra za novo življenje v Kristusu. Takrat so poklicali Duha, ne pa ogenj. Duh je edini ogenj, ki ga Bog pošlje, ki zažge slabo v nas in ustvari novi svet

Jezus učenca odžene, proč! Tako kot je to naredil s hudobnim duhom. Ko kličejo ogenj na druge, je to diabolično in ga je potrebno ustaviti.

Na poti v Jeruzalem so trije tipi oseb, ki hočejo prehoditi Jezusovo pot, ki pomeni sebe v celoti podariti Njemu.

 Prva oseba v vsem in povsod zaupa Jezusu, ga izbere brezpogojno. Jezus odgovori: Sin človekov nima, kamor bi glavo položil. Gre za zelo radikalno zahtevo hoje za Jezusom, življenje ne bo lahko, ne mirno. Potrebno se bo odpovedati načrtom uspeha, bogastva. Ne pričakuj, da bo življenje mirno, vedno se boš moral gibati, moral boš sprejemati zelo zahtevne in obvezujoče odločitve. Jezus vedno pričakuje tudi zavrnitev učenca, njegov odpor. Tudi učenec je lahko sprejet, ali zavrnjen. S tem je potrebno računati. Življenjska hoja za Kristusom ni lahka, zato se mnogi zanjo težko odločijo, oz. po odločitvi na njej vztrajajo. Apostol Pavel zato pravi: Ti, ki stojiš, glej, da ne padeš…

13_navadna2.jpg

Pri drugi osebi Jezus sam da iniciativo in predlaga, da oseba pride za njim. V judovski kulturi je dolžnost pokopa svojih staršev sveta. Če je šlo za pogreb staršev, je sin/hči bil vsega osvobojen. Kaj pomeni iti najprej pokopati očeta: gre za vez s tradicijo. Pusti mi malo časa, ko mojega očeta ne bo več, ko bom zadostil tem izročilom, potem bom prišel. Po upokojitvi bom začel slediti Kristusu in bom živel krščansko, bom molil. Hoditi za Jezusom se ne odlaša: takoj mu je treba slediti v tem svetu.

Tretja oseba hoče za Jezusom. Pri njej pa gre za nostalgije po preteklosti, po svoji hiši, zato gleda nazaj. To so delali tudi Izraelci v puščavi, ko so začeli objokovati svet suženjstva v Egiptu. Zakaj svoboda je veliko bolj zahtevna. Jezus zahteva, da sprejmemo vrednote evangeljskega življenja. Je torej nostalgija po preteklih ugodjih, lahkotnih stvareh, ne tako odločilnih in zahtevnih vrednotah. Se vrniti v preteklost, ki si jo zapustil. Jezus pravi, kdor gleda nazaj, ne bo uspel: Ali hodi za Kristusom ali pa se vrni v preteklost.

Jezus jasno in odločno zahteva zelo radikalno odločitev v hoji za njim. Je vedno nov, vedno poln Duha, vedno resničen, vedno napolnjen s pravo ljubeznijo – zato morajo biti tudi vse učenčeve odločitve v hoji za njim sredi vsakdanjega življenja prav take… Odločitev je odločilna, angažira človekovo svobodo in voljo, kar ga bistveno določa. Človek je, kar je, po jasni in odločni volji… 

Kakšna je moja volja v odločanju za Jezusa in v hoji za njim v vsakdanjih stvareh zakonskega, družinskega, poklicnega, družbeno-političnega, zgodovinskega, samskega, redovnega, duhovniškega življenja?

 
< Nazaj   Naprej >