OOPS. Your Flash player is missing or outdated.Click here to update your player so you can see this content.
You are here: Domov
12. navadna nedelja – C (Lk 9,18-24)
12_navadna_1.jpg

Jezus ima potrebo, da moli v samoti, ker hoče vedno ostati v popolnem soglasju z Očetovo voljo. Zato je tudi nas naučil moliti, da bi Božja misel bila v nas in nas vodila in bo tako naše življenje pristno življenje Božjih sinov. Včasih je potrebno vse zapreti, daleč od hrupa, da je tam le luč in Božji glas. Sebičnosti in nasilnosti se osvobajamo, ko vstopimo v globino molitve. Postajamo novi, Božji sinovi.

Jezus, ki moli, drugače razmišlja, kot učenci, ki niso molili. Jezus jih vpraša: Kaj pravijo ljudje, kdo sem? Kako to, da Jezus postavi to vprašanje, potem ko je molil? Kam hoče Jezus pripeljati svoje učence? Hoče jih pripeljati k zrelosti spoznanja, da bodo lahko sprejeli Mesija, takšnega, kot je. Jezusu gre za to, da učenci razmišljajo, da pridejo do resnice. Ne gre mu za faktično znanje, za analize, za informacije… Jezus jih hoče pripeljati do spoznanja Njegove istovetnosti. 

 Kaj ljudje od Jezusa pričakujejo? Ljudje so tisti, ki Jezusa poznajo od zunaj. Glede na njihova pričakovanja dajejo odgovor: Jezus je Janez Krstnik, Elija. Kako lahko ljudje tako odgovorijo? Ljudje so razumeli, da je Jezus velika osebnost, pomembna kot Elija in Janez Krstnik. Torej Jezusa cenijo in spoštujejo. Elija je pripeljal izvoljeno ljudstvo nazaj k veri v edinega Boga in brez kompromisov in popuščanj. Jezus mu je podoben, ko kliče, naj zapustijo vse malike in hodijo za edinim Bogom. Kdor časti edinega Boga in ne malikuje, se zanima za človeka, zlasti ubogega človeka. Jezus zahteva radikalne odločitve. Elija je iskal stalno soglasje z Bogom, tako kot Jezus. Je človek molitve. So pa seveda tudi razlike: Elija je v nekem trenutku nasilen, fanatičen, kliče ogenj z neba. Jezus tak ni.

Tudi danes ljudje gledajo na Jezusa kot na nekoga, ki lahko rešuje njihove probleme, težave življenja. Pomembno je sprejeti resnično podobo (istovetnost) Jezusa. Veliko kristjanov spremlja Jezusa, sodelujejo pri liturgiji, a nimajo jasnega spoznanja, kdo je Jezus in kaj pomeni pripadati Jezusu. Še niso njegovi resnični učenci. 

Peter v imenu učencev odgovori: Ti si Kristus, Božji Mesija. Je v spoznanju pred ljudmi. A njegova predstava o Mesiju je predstava Izraelcev v tistem času. Mesija naj gospoduje celemu človeštvu, naj jih osvobodi od Rimljanov in jim da, da bodo deležni njegove slave. 

12_n1vadna_2.jpeg

Jezus Petra graja: isti glagol je uporabljen, ko takrat, ko Jezus izganja hudobne duhove. Peter mora biti v svojem srcu očiščen te napačne podobe o Mesiju. Podoba Mesija gospodovalca je diabolična. To ni Božji Mesija. On je služabnik in ne gospodovalec. Ne smemo oznanjati Mesija, ki ljudem ustreza, jim je všeč, marveč Mesija v njegovi resnični istovetnosti. Jezus je o tem zelo jasen. 

Potem Jezus začne učencem predstavljati svojo resnično podobo in začne z izrazom sin človekov… Jezus se vedno tako predstavlja. Kaj to pomeni? Pomeni človeka, resničnega človeka, ne razčlovečenega. Jezus bodo obsodili, ker se je predstavil kot resnični človek. Takšen je moteč. To je človek po Božjem srcu: mora veliko trpeti. V tem je nujnost, kajti nasprotovali mu bodo, nečloveški svet ga bo obsodil. Jezus kot Mesija prihaja kot jagnje med volkove, med zveri. Zavrgli ga bodo člani sinedrija – sklerotična oblast ga bo zavrgla, ker hočejo nadaljevati s starim svetom. Resnični človek je njim nasproten. On je Bog, ki zastonj ljubi. Sklerotična oblast tega sveta, noče rojstva novega človeka. 

Tretji dan – pomeni dokončno in popolno razodetje, kdo je pravi človek novega sveta. To je Petra in druge šokiralo. A Jezus nadaljuje s predstavitvijo prav takega sina človekovega. 

Če hoče kdo priti za menoj. Sedaj nam Jezus razodeva, kakšni ljudje hočemo biti. Jezus Mesija predlaga človeku - svet brez nasilja. Lahko nadaljuješ s starim človekom, ali se odločiš za človeka, ki ga je On predlagal. Za to je potrebna radikalna odločitev. Potrebno je svoje življenje postaviti na kocko za uresničitev predloga novega človeka. Potrebno je pozabiti na samega sebe in postati popolnoma človeka daru za druge. Odpovedati se sebi – je pogoj, da v resnici postanemo ljudje, sicer smo na predčloveškem. Resnični človek je po Jezusovem predlogu: pristni in lepi človek, podarjen v ljubezni. Hočemo biti veliki, občudovani, puščati sledi na tem svetu, a Jezus nas uči, kako postati resnični človek. Potrebno se je odpovedati kriterijem tega sveta - sebično iskanje sebe – in vstopati v podarjajočo ljubezen.

Potem vzeti križ in vsak dan hoditi za njim. Kaj križ ni? Radi rečemo: to je križ, ki ti ga je Gospod dal. To je zgrešeno: bolezni, zgrešenosti, neuspehi – to ne prihaja od Boga, marveč od naše človeške krhkosti in omejenosti. Križ niso težave tega življenja. Te vedno srečujemo. Moramo se odpovedati podobi Boga, ki nam nalaga križe. Jezus govori o drugem križu, ki se ga moramo nadeti. Jezus govori o križu – to je napor, da postavimo pod vprašaj postavljeni red sveta, ki je red mogočnih tega sveta. Ta svet legalizira nepravičnost. Gre za izbiro, da uresničim alternativni svet, svet pravičnosti. Delitev dobrin, Jezus predlaga služenje, ljubezen, mir - svet pa gospodovanje. Biti vsak dan Jezusov učenec v tem svetu – to je križ. Biti kristjan na tem svetu – to je križ. Ostati zvest odločitvi, da svoje življenje združuješ s Kristusovim - to je resnična evharistija, to je križ. Kdor izgubi lastno življenje in se odločit za Jezusa in nov svet, v resnici živi. Uresniči svoje življenje. To je resnični uspeh življenja. Podarjeno življenje je uspeh, življenje, ki ni podarjeno, ni neuspelo. Kdor ima strah podariti svoje življenje, ne more biti kristjan. Jezus popolnoma daruje svoje življenje. 

Ta odlomek je resnično šokanten. Zahteva podaritev življenja, zato da ga najdeš, da v resnici živiš.

 
< Nazaj   Naprej >