OOPS. Your Flash player is missing or outdated.Click here to update your player so you can see this content.
You are here: Domov
5. velikonočna nedelja – C - Jn 13,31-35

V Janezovem evangeliju (Jn) nam je predstavljeno Učiteljevo delo, njegove zadnje najpomembnejše besede; trenutek, ko zapušča svojo oporoko, njegov zadnji poslovilni govor. To beremo po veliki noči in ne na veliki četrtek zvečer, da brezpogojno sprejmemo Učiteljeve poslednje besede. Učitelj se obrača na nas, svojo skupnost učencev.

image1_copy.jpg

 (slika: Sieger Köder, vir: splet) Okoli mize je skupnost učencev, a tam ni Kristusa, a je navzoč velikonočni Kristus, prisoten po dveh rokah, kruhu (ki ga učenci morajo jesti, kar pomeni, da bodo sprejeli njegov način mišljenja in življenja, tu je povzeto vse njegovo življenje) in kelihu vina (njegovo podarjeno življenje). Tam je tudi senca križa. Vstali je navzoč, a ne fizično; njegova odrešilna ljubezen je tam. Na koncu slike pa je senčna osebnost, to je Juda – on ni ponotranjil Učiteljevega življenja, darovanega iz ljubezni. Ko se nek brat oddalji od skupnosti, se zanjo ne odloči, ker ne sprejema Jezusovega predloga življenja.

Potem Jezus reče: Sedaj je Sin poveličan… Petkrat uporabi isti glagol. Gre za slavo, ki ni človeška. Slava je tisto, kar daje resnično težo nekemu življenju. Kot je zrno prava teža in so pleve lahkost, ki jo najmanjši veter odnese… Podarjeno življenje je poveličanje Očeta - ne ploskanje, ne ovacije, ne slava tega sveta. Če bi si hotel pridobiti slavo tega sveta, bi se Jezus moral vezati s hudičem, se povzdigovati nad druge in delati proti njim. Mi večkrat hrepenimo po slavi tega sveta: želimo biti pomembni v očeh nekoga, a Jezus pokaže: to je prazna slava, to nas dela in ohranja sužnje. Vrednost, ki jo imamo v očeh Boga, je življenje, ki je podobno Kristusu. To je prava slava in ne slava po kriterijih tega sveta. Kristusova slava je razodetje pristnega, resničnega obraza Očeta, ki je samo ljubezen. Zato Jezus pravi – sedaj, ko me bo izročil oblastem, je trenutek, v katerem pride do viška mojega življenja: podaril bom življenje in vtem se razodeva slava Božjega Sina in Očeta. V tem je njegovo življenje povsem uspelo in se je razcvetelo. 

image2_copy_copy.jpg

 (slika: Sieger Köder, vir: splet

Otročiči, še nekaj časa sem z vami… Na sliki na desni vidimo, kako Jezus daruje življenje - v evharistiji in prej na križu - za vse, tudi za tiste, ki so se izgubili, so zapravili svoje življenje. Na dnu slike na levi vidimo Očeta, ki objema izgubljenega Sina, zraven pa je starejši sin, ki noč vstopiti v to Očetovo usmiljeno pravičnost. 

Dajem vam novo zapoved, to je njegova oporoka. Tukaj nam Jezus kot oporoko pušča lastno dediščino. Pušča nam novo zapoved in ne oblasti delati čudeže, niti materialnih dobrin. Pušča nam njegovo lastno življenje kot dar. Uglasiti naše življenje na njegovo, to je njegov dar. Zakaj je to nova zapoved? Že Stara zaveza je rekla: Ljubi svojega bližnjega, kot samega sebe. Novost: ljubezen do brata se ne meri le v isti ljubezni, kot jo imaš do sebe, marveč v meri ljubezni, s kater je Jezus ljubil na križu in vedno ljubi. V grščini ni NEOS, ki pomeni novega v vrsti že toliko obstoječih (kot novorojenec, nov avto Dacia v vrsti že tolikih), tukaj je uporabljen pridevnik KAINOS, gre za novo KVALITETO ljubezni, gre za novo življenje ljubezni, ki bo trajalo večno, ki se ne bo nikoli več postaralo in ga ni mogoče preseči. Novost je torej v uglašenosti mojega življenja z Jezusovim, živetega v Jezusovem Duhu: dati celega samega sebe. Te ljubezni ni mogoče preseči, to je vse in vrh ljubezni. Brezpogojna, podarjena ljubezen – ne bo nikoli več uničena. Pripada Bogu, je v Božjem svetu in v tej ljubezni človek že deleži na večnosti, se torej nikoli ne konča in je najvišja kvaliteta življenja. Ta kruh je potrebno jesti, ne ga gledati. Potrebno ga je dati vase in se podariti kot Učitelj. Ta kruh je edina Jezusova zapoved. Vse je odslej sintetizirano v njegovi osebi, v ljubezni. V vseh religijah vse zapovedi se nanašajo na Boga, tale pa ne, marveč na bližnje. To je edina zapoved: Ljubite se, kot sem vas jaz ljubil

Kaj hoče fant reči s tem, ko svojemu dekletu reče: Ljubim te? Kaj pomeni, ko rečemo, ljubim nekoga od domačih? To pomen: zanj, zanje se pripravljen sem dati svoje življenje, brezpogojno, v celoti. Gre za ljubezen, ki ne pogojuje. To je edina dediščina, ki nam jo Jezus pušča. To je njegovo življenje: ljubiti brez postavljanja pogojev.

Tako bodo vsi vedeli, da ste moji učenci. Skupnost, katera je sprejela Učiteljev predlog življenja, postaja Učiteljeva učenka in njeni člani »hranijo lačne, dajo piti žejnim, sprejemajo tujce, obiskujejo bolnike...« Ljubezen je edino,kar šteje, ne glede na – barvo kože, narodnost, obleko, modne navade, frizuro, način oblačenja – to Jezusa ne zanima, marveč le LJUBEZEN v srcu, ljubezen razlomljena, podarjena kot kruh.

 
< Nazaj   Naprej >