OOPS. Your Flash player is missing or outdated.Click here to update your player so you can see this content.
You are here: Domov
2. velikonočna nedelja: nedelja Božjega usmiljenja

2. velikonočna nedelja: nedelja Božjega usmiljenja

03. april 2016 (Jean 20,19-31 )

 image1.jpg image2_copy.jpg  image3.jpg 

 

ŽIVIMO IZ NJEGOVE NAVZOČNOSTI

Ko je skupnost učencev zbrana in vidijo v svoji sredi navzočnost Vstalega, so spremenjeni. Napolni jih mir, njihovi strahovi izginejo, nepoznano veselje se naseli v njihova srca in čutijo Jezusov Dih, ki je ustvarjalec življenja. Takrat odpro vrata, saj se čutijo poslane, da bi živeli isto poslanstvo, kot ga je Vstali prejel od Očeta.

Če je kdaj Cerkev strah, če nima duhovne moči, potem zanjo resničnost Jezusove navzočnosti ni osebno izkustvena. Vstali Gospod je vedno v srcu Cerkve, a ni nujno, da dopustimo, da se njegova živa navzočnost ukorenini v našem srcu, v našem občestvu vernih… Ali Vstalega v resnici poznam(o)? Ali v Vstalega v resnici verujem(o)? Ali Vstalemu v resnici zaupam(o)? Ali od Vstalega pričakujem usmiljenje? Samo iz vere v navzočnost Vstalega nam danes prihaja moč, veselje in ustvarjalni duh, s katerim se postavimo in borimo proti krizi. 

Krščansko življenje lahko živimo torej le iz Njegove žive navzočnosti; se neprestano spominjamo njegovega nauka, načel, vrednot; neprestano kličemo njegovega Duha; stalno na novo premislimo Jezusovo življenje in mu dovolimo, da je navdih za naše delovanje. Dà nam lahko več moči in luči kot kdorkoli. Je med nami, nam vliva svoj mir, veselje in Svetega Duha.

Prav mene, ubogega človeka, z vsemi svojimi strahovi – mene Vstali pošilja, kot je pred mano njega poslal Oče, in sicer v človeški krhkosti. Pošilja me, da živim veselo novico odrešenja in jo prinašam naprej. Kako naj jo živim? Kako naj presežem strah, da bom živel in pričeval v veselju? “Prejmite Svetega Duha”, nam pravi Vstali. V njegovem Duhu torej je mogoče postati – kot Jezus – prinašalec vesoljnega bratstva, ljubezni, enakosti, življenja, odpuščanja…

Slavni Tomaž, zamudnik; človek s čutom za realnost stvari; človek, ki prisluhne razumu in želi vse preveriti; človek, ki ne veruje zlahka; človek, ki ima dvom in se z njim ukvarja (cel teden) v bolečini srca s tisočimi vprašanji – prav njemu, čeprav neviden, Vstali spregovori, saj ostaja navzoč v svoji Cerkvi. Prav Tomažev dvom postane Vstalemu priložnost za nov in zadnji blagor (v evangelijih in tudi v SZ jih je obilo): “Blagor tistim, ki verujejo, ne da bi videli.” Med njim smo vsi mi. Blagor nam, ko verujemo; blagor nam, ko duhovno vidimo veličino in slavo Vstalega!

Ko verujemo, ko vidimo (spoznavamo) Božja navzočnost, Božje usmiljenje vedno znova zmagujeta. Kolikokrat sta že zmagali v (mojem) našem življenju, v (mojem) našem občestvu Cerkve? Sem (smo) prepoznal(i) Njegovo zmago?

 
< Nazaj   Naprej >