OOPS. Your Flash player is missing or outdated.Click here to update your player so you can see this content.
You are here: Domov
27.3.2016 – VELIKA NOČ - ZVESTA LJUBEZEN VIDI DALEČ

Apd 10,34a.37.-43; Kol 3,1-4; Jn 20,1-9 

 Magdalena je videla, »da je kamen odstranjen od groba«. To je bilo njeno prvo spoznanje, ko je na velikonočno jutro prišla h grobu, v katerega so položili Gospoda. Novico je takoj sporočila Petru in Janezu: »Gospoda so vzeli iz groba in ne vemo, kam so ga položili.« Zanje je bilo to slabo znamenje: grob je prazen, torej so neznanci ukradli Gospodovo telo. Tisti trenutek nihče od njih ni doumel globoke teološke vsebine dogodka vstajenja. Od groba odvaljeni kamen je bil v resnici znamenje Gospodovega vstajenja. A do tega čudovitega spoznanja so učenci prihajali postopoma.

anastasis.jpg

Pisatelj Alojz Rebula v zadnji zgodbi knjige Pričevalci vstajenja opisuje starejši par. Nekdanji univerzitetni profesor Leon je na invalid­skem vozičku. Žena Astra mu nesebično stoji ob strani. Mož ni sentimentalno veren, a ko dobi v roke besedilo, ki govori o torinskem prtu, ga zamika, da bi si ogledal znamenitost, v katero naj bil zavit Kristus v grobu in je nekakšna nema priča vstajenja in naj bi po vsta­jenju ležal »posebej zvit na drugem mestu« (Jn 20, 7).

Toda Leon od namere odstopi, ko se ove, da z vozičkom nikakor ne bo mogel na romanje. Vendar globoko verna žena Astra, po poklicu biologinja, ki iz svoje vere nesebično streže možu, vse uredi za potovanje. Znanstvenika prebereta kopico strokovne literature o torinskem prtu in se odpravita na pot. V torinski stolnici ljudje z razumevanjem sprejmejo, da mož na vozičku ostane pred to relikvijo nekoliko dlje.

V hotelu pa žena med strežbo vpraša moža, ali sedaj, ko je videl prt, bolj veruje v Kristusovo vsta­jenje. In mož ženi, ki mu ljubeče streže, pomenljivo odgovori: 

»Za vstajenje je še kakšno drugo pričevanje.«

»Kakšno?« ga vpraša žena. 

 Mož ji je hotel reči: »Pričevanje tistih, ki iz Kristusovega vstajenja živijo.« Na glas pa ji je dejal: »Ti. Pričevalka si mi ti!« (Pričevalci vstajenja, 126)

img_0124.jpeg

Žena Astra je bila s svojo dolgoletno zvestobo, s potrpežljivo vzgo­jo otrok, s skrbno strežbo, skratka s svojo tiho ljubeznijo bolnemu možu najboljša pričevalka Kristusovega vstajenja. Zanimivo je, da se je Leona, univerzitetnega profesorja in znanstvenika, njeno dolgoletno pričevanje bolj dotaknilo kot vsi znanstveni dokazi o pristnosti torinskega prta. 

V današnjem prvem berilu se večkrat ponovi prav beseda pričevati, priče. Biti priča ni lahko. Prepričan sem, da se je žena Astra morala truditi, da je možu postala pričevalka. Tudi mi se bomo morali potru­diti, da bomo pričevalci vstajenja, to je smisla življenja za druge. Šele ko bomo stopili na pot darovanja, na pot za Kristusom, bomo lahko postali drugim pričevalci vsta­je­nja.

Kristjanom je vsaka nedelja spomin na Kristusovo vstajenje, a smo izgubili čut za njeno praznovanje in posvečevanje, zlasti še za obisk maše, ki je srce vsake nedelje. 

 
< Nazaj   Naprej >