OOPS. Your Flash player is missing or outdated.Click here to update your player so you can see this content.
You are here: Domov
3. postna nedelja (3.3.2013)
slika_01.jpg
 

Rekel je vinogradniku:
»Glej, tri leta je, kar hodim
iskat sadu na tej smokvi,
pa ga ne najdem.
Posekaj jo torej;
čemú še zemljo izrablja?«
Ta mu je odgovoril:
»Gospod, pústi jo
še to leto, da jo okopljem
in ji pognojim,
morda bo obrodila sad;
če pa ne,
jo boš potlej posekal.«

(Lk 13,7–9)

 
slika_03.jpg
Ponovno nam je ponujena še ena priložnost … Znova in znova se Bog s svojo potrpežljivostjo sklanja k nam, da bi nam ponudil roko, ob pomoči katere bi lažje prispeli na cilj. Pa se tega zavedamo? Ali novo priložnost resnično izkoristimo za naš napredek ali zgolj kot dodaten čas za naše razvade, lenobo in še kaj?

 

Lk 13,1-9

PRIDIGA ZA SOSEDO


Po maši je pristopila k duhovniku znana župljanka in mu rekla: »Danes ste pa izvrstno pridigali. Ko ste naštevali slabe lastnosti, ki jih imajo nekateri ljudje, sem imela ves čas pred očmi svojo sosedo. Kot živo ste jo naslikali, le da je ona še desetkrat hujša.« Duhovnik pa je odgovoril: »Vaše sosede ne poznam, toda ko sem pridigal, sem imel pred očmi vas.«
Tako se ne dogaja samo tej ženi, temveč mnogim od nas. Vidimo slabe lastnosti drugih, pa jim pridigamo, naj se spreobrnejo: mož bi rad spreobrnil ženo, žena moža, odrasli mlade, mladi odrasle, učitelji šolarje, šolarji učitelje, duhovniki vernike, verniki duhovnike, politiki državljane, državljani politike in še kdo koga …
Jezusovo naročilo v današnjem evangeliju je drugačno. Ne pravi, naj spreobračamo druge, temveč sebe. Spreobrnite se, spokorite se! Vsakdo je odgovoren za svoje grehe in napake, zato naj spreobrne sebe in naj zase dela pokoro. Ko bo prišel gospodar iskat sadu, nas ne bo vpraševal po tujem drevju, temveč se bo oziral po vejah naše smokve.
Sami si kujemo prihodnost: če si bomo hoteli kovati srečo, resnično, večno srečo, potem se bo resnično potrebno v marsičem spreobrniti: od prepirljivosti k složnemu sodelovanju, od vrtičkarstva k iskanju skupnih koristi, od občudovanja vsega, kar je tuje, k zdravi samozavesti, od zaverovanosti v snovnost in telesnost k upoštevanju duhovnih vrednot … in se v marsičem spokoriti.
Naj ne bo to vodilo le za našo sosedo, temveč tudi za vse nas, in sicer za teden, ki je pred nami, in postni čas, ki nas pripravlja na naš največji praznik.


Po: M. Galizziju

 
slika_02.jpg
Gospodar nam daje še eno priložnost. Bomo obrodili sad, ki se od nas pričakuje? Kakor Mojzes smo poklicani, da bi se odzvali: »Tukaj sem!« Postni čas nam daje še posebno priložnost, da se odzovemo povabilu in svoje življenje ponovno zaživimo, tako kot Gospod od nas pričakuje!
 
< Nazaj   Naprej >