Zgodovinske listine dokazujejo,
daje cerkev na Sveti Gori ali tudi Skalnici stala že v 14. stoletju. Nedvomen
ostanek prve cerkve je kamnita plošča, danes vzidana za glavnim oltarjem
bazilike. Najverjetneje je služila za odtiskavanje spominkov iz kruhove
sredice, ki so jih romarji odnašali domov. Fotografijo te plošče vidimo vpredsobi Marijanskega muzeja, kjer je
postavljen na ogled slikovni zgodovinski prikaz svetišča. Že na začetku je dan
poudarek Marijinim prikazovanjem Uršuli Ferligojevi iz Grgarja. S povečavami
starih fotografij in razglednic se nazorno seznanimo z videzom te božje poti,
zlasti še cerkve, samostana in gostišča v letih tik pred prvo svetovno vojno.
Takrat je na tem mestu še stala stara gostsko-renesančna bazilika, zgrajena v
letih 1541 – 1544. Fotografije prikazujejo nato postopno uničevanje stavbne
celote na gori v času soške fronte od leta 1915 do 1917 ter gradnjo nove
bazilike in samostana v času med obema vojnama. Posebna pozornost je posvečena vrnitvi
Marijine milostne podobe na Sveto Goro leta 1922 po drugi svetovni vojni in
leta 1951 po drugi svetovni vojni.
Tudi v glavnem muzejskem prostoru
je večji del predmetov posvečen Sveti Gori, čeprav so razstavljeni tudi
eksponati, ki presegajo lokalni okvir. Na staro svetogorsko baziliko spominjajo
fragmenti kamnitih stavbnih prvin, ki kažejo poznogotske značilnosti. Na
vhodnem zidu so vzidani kamniti fragmenti, ostanki nekdanjega baročnega
glavnega oltarja iz tretje četrtine 18. stoletja. Fotografske povečave
zgodovinskih listin nas opozarjajo na dogodke na Sveti Gori v 16. stoletju,
zlasti pa na posvetitev bazilike leta 1544. Na sredi glavnega razstavnega
prostora je na ogled zvon sv. Frančiška, vlit leta 1922 v Vidmu iz razbitin
Samassovih svetogorskih zvonov, uničenih med prvo svetovno vojno. Iz istega
leta je tudi nekoliko manjši zvon sv. Antona Padovanskega, razstavljen v
predverju Marijanskega muzeja. Na zaključni steni glavnega razstavnega prostora
izstopa kopija svetogorske milostne podobe, delo Izidorja Mleta, okrog nje pa
so razpostavljene votivne podobe, darilo romarjev kot zahvala za prejete
milosti v časih stiske, bolezni ali v primeru nesreče. V bližini so na
ogledše tri Marijine podobe, ki so v
Sloveniji najbolj znane, fotografska reprodukcija Marije s plaščem s Ptujske
gore, starinska kopija svetogorske Matere božje in kopija Layerjeve Marije
Pomagaj z Brezij. Odličenprimerek je
kopija bakrenega reliefa, najdenega v Grgarju, ki prikazuje Marijo z rokami
pred prsmi; izvirnik sodi v beneško – bizantinski kulturni krog in je nastal ob
koncu 12. stoletja. Velika posebnost zbirke, ki ji daje univerzalen značaj, je
skupina Marij z Jezusom, nastalih na Koreji in upodobljenih na tradicionalen
azijski način na svilo.
Razgibana zgodovina svetogorske
božje poti je že v preteklosti spodbujala in tudi danes spodbuja k tiskanju
številnih podobic in razglednic, pa tudi k izdelovanju svetinjic, značk,
obeskov, priponk in spominkov(»odpustkov«). Podobno velja tudi za ostale
Marijine božje poti na slovenskem in v tujini. Različna je umetniška in
tehnična raven teh drobnih izdelkov, a iz vseh veje pristno čustvovanje
vernika, ki se z zaupanjem obrača k Mariji. Za Sveto Goro je še posebej
značilen njen mednarodni značaj, saj so nanjo že v preteklosti romali tako
Slovenci kot Italijani oz. Furlani, Nemci in Hrvati. Razstavljene znamke s
podobo Marije nas popeljejo v evropske in prekomorske dežele, izbrane knjige pa
nam spregovorijo o Sveti Gori, ostalih Marijinih svetiščih na slovenskem in o marijanskih
vprašanjih na splošno.
V pokončnih vitrinah so
izpostavljeni dragocene predmete, tako stare votivne podobe iz cerkvice Device
Marije na Jezeru v Golem Brdu v Goriških Brdih iz druge polovice 18. stoletja.
Dragocene svečnike,ki so jih nekoč uporabljali na Sveti Gori, uvrščamo v
glavnem v 19. in 20. stoletje. Na ogled so tudi okrasne sveče, darovane
svetišču ob izrednih osebnih jubilejih. Posebno pozornost smo namenili
predmetom, nastalim v zvezi s Sveto Goro, ki jih je samostan daroval zbiralec iz
Trsta.
Pričujoča zbirka na Sveti Gori
pomeni temelj Marijanskega muzeja, ki še nima dokončne podobe in je še v
nastajanju. Najverjetneje se bo v bodočnosti širil in dopolnjeval, ta prvi sad
dosedanjega študija, zbiranja in truda večje skupine ljudi, ljubiteljskih
zbirateljev in strokovnjakov. Upamo, da bo tudi v tej začetni obliki potešil
radovednost obiskovalcev in prispeval k njihovi duhovni rasti.
Marko Vuk
Kot je napovedal Marko Vuk je
Marijanski muzej dopolnjen s Spominsko sobo posvečeni vidkinji Uršuli
Ferligojevi.
Ob 100 - obletnici bazilike in 290
obletnici kronanja, v letu2007, smo
Marijanski muzej dopolnili še z načrti za sedanjo baziliko arh. Silvana Bariča
iz Trsta.Po petdesetih letih so bili vrnjeni iz Frančiškanskega
samostana v Trentu, Italija.
Frančiškovi bratje na Sv. Gori vsak dan molimo za različne potrebe in namene romarjev, vernikov, obiskovalcev Sv. Gore in vseh drugih. Na e-naslov:
E-poštni naslov je zavarovan pred nezaželeno pošto, za ogled potrebujete Javascript
nam lahko pošljete imena oseb, namene in dogodke, za katere želite, da molimo.
ROMARJI
Tudi med tednom lahko posamezniki ali skupine prespijo na Sveti Gori in dobijo zajtrk. Prijavite se na:
E-poštni naslov je zavarovan pred nezaželeno pošto, za ogled potrebujete Javascript
ali na:
E-poštni naslov je zavarovan pred nezaželeno pošto, za ogled potrebujete Javascript
.