Marijanski muzej

 Muzejska zbirka verskega značaja

Zgodovinske listine dokazujejo, daje cerkev na Sveti Gori ali tudi Skalnici stala že v 14. stoletju. Nedvomen ostanek prve cerkve je kamnita plošča, danes vzidana za glavnim oltarjem bazilike. Najverjetneje je služila za odtiskavanje spominkov iz kruhove sredice, ki so jih romarji odnašali domov. Fotografijo te plošče vidimo v  predsobi Marijanskega muzeja, kjer je postavljen na ogled slikovni zgodovinski prikaz svetišča. Že na začetku je dan poudarek Marijinim prikazovanjem Uršuli Ferligojevi iz Grgarja. S povečavami starih fotografij in razglednic se nazorno seznanimo z videzom te božje poti, zlasti še cerkve, samostana in gostišča v letih tik pred prvo svetovno vojno. Takrat je na tem mestu še stala stara gostsko-renesančna bazilika, zgrajena v letih 1541 – 1544. Fotografije prikazujejo nato postopno uničevanje stavbne celote na gori v času soške fronte od leta 1915 do 1917 ter gradnjo nove bazilike in samostana v času med obema vojnama. Posebna pozornost je posvečena vrnitvi Marijine milostne podobe na Sveto Goro leta 1922 po drugi svetovni vojni in leta 1951 po drugi svetovni vojni.

Tudi v glavnem muzejskem prostoru je večji del predmetov posvečen Sveti Gori, čeprav so razstavljeni tudi eksponati, ki presegajo lokalni okvir. Na staro svetogorsko baziliko spominjajo fragmenti kamnitih stavbnih prvin, ki kažejo poznogotske značilnosti. Na vhodnem zidu so vzidani kamniti fragmenti, ostanki nekdanjega baročnega glavnega oltarja iz tretje četrtine 18. stoletja. Fotografske povečave zgodovinskih listin nas opozarjajo na dogodke na Sveti Gori v 16. stoletju, zlasti pa na posvetitev bazilike leta 1544. Na sredi glavnega razstavnega prostora je na ogled zvon sv. Frančiška, vlit leta 1922 v Vidmu iz razbitin Samassovih svetogorskih zvonov, uničenih med prvo svetovno vojno. Iz istega leta je tudi nekoliko manjši zvon sv. Antona Padovanskega, razstavljen v predverju Marijanskega muzeja. Na zaključni steni glavnega razstavnega prostora izstopa kopija svetogorske milostne podobe, delo Izidorja Mleta, okrog nje pa so razpostavljene votivne podobe, darilo romarjev kot zahvala za prejete milosti v časih stiske, bolezni ali v primeru nesreče. V bližini so na ogled  še tri Marijine podobe, ki so v Sloveniji najbolj znane, fotografska reprodukcija Marije s plaščem s Ptujske gore, starinska kopija svetogorske Matere božje in kopija Layerjeve Marije Pomagaj z Brezij. Odličen  primerek je kopija bakrenega reliefa, najdenega v Grgarju, ki prikazuje Marijo z rokami pred prsmi; izvirnik sodi v beneško – bizantinski kulturni krog in je nastal ob koncu 12. stoletja. Velika posebnost zbirke, ki ji daje univerzalen značaj, je skupina Marij z Jezusom, nastalih na Koreji in upodobljenih na tradicionalen azijski način na svilo.

Razgibana zgodovina svetogorske božje poti je že v preteklosti spodbujala in tudi danes spodbuja k tiskanju številnih podobic in razglednic, pa tudi k izdelovanju svetinjic, značk, obeskov, priponk in spominkov(»odpustkov«). Podobno velja tudi za ostale Marijine božje poti na slovenskem in v tujini. Različna je umetniška in tehnična raven teh drobnih izdelkov, a iz vseh veje pristno čustvovanje vernika, ki se z zaupanjem obrača k Mariji. Za Sveto Goro je še posebej značilen njen mednarodni značaj, saj so nanjo že v preteklosti romali tako Slovenci kot Italijani oz. Furlani, Nemci in Hrvati. Razstavljene znamke s podobo Marije nas popeljejo v evropske in prekomorske dežele, izbrane knjige pa nam spregovorijo o Sveti Gori, ostalih Marijinih svetiščih na slovenskem in o marijanskih vprašanjih na splošno.

V pokončnih vitrinah so izpostavljeni dragocene predmete, tako stare votivne podobe iz cerkvice Device Marije na Jezeru v Golem Brdu v Goriških Brdih iz druge polovice 18. stoletja. Dragocene svečnike,ki so jih nekoč uporabljali na Sveti Gori, uvrščamo v glavnem v 19. in 20. stoletje. Na ogled so tudi okrasne sveče, darovane svetišču ob izrednih osebnih jubilejih. Posebno pozornost smo namenili predmetom, nastalim v zvezi s Sveto Goro, ki jih je samostan daroval zbiralec iz Trsta.

Pričujoča zbirka na Sveti Gori pomeni temelj Marijanskega muzeja, ki še nima dokončne podobe in je še v nastajanju. Najverjetneje se bo v bodočnosti širil in dopolnjeval, ta prvi sad dosedanjega študija, zbiranja in truda večje skupine ljudi, ljubiteljskih zbirateljev in strokovnjakov. Upamo, da bo tudi v tej začetni obliki potešil radovednost obiskovalcev in prispeval k njihovi duhovni rasti.

Marko Vuk

Kot je napovedal Marko Vuk je Marijanski muzej dopolnjen s Spominsko sobo posvečeni vidkinji Uršuli Ferligojevi.

Ob 100 - obletnici bazilike in 290 obletnici kronanja, v letu  2007, smo Marijanski muzej dopolnili še z načrti za sedanjo baziliko arh. Silvana Bariča iz Trsta.   Po petdesetih letih so bili vrnjeni iz Frančiškanskega samostana v Trentu, Italija.

p. Bernard Goličnik