OOPS. Your Flash player is missing or outdated.Click here to update your player so you can see this content.
You are here: Domov
14. nedelja med letom, 7.7.2019

Konec junija ali v začetku julija praznujejo mnogi duhovniki obletnico svojega posvečenja. Ob tej »obletnici« se s posebnimi občutki spominjajo tudi svoje odločitve za duhovništvo. Kako težko je včasih odgovarjati na vprašanje: »Kako to, da ste se odločili za duhovnika?« Morda bomo v teh dneh novih maš slišali podobna vprašanja. Duhovnik si ne »izmisli«, da bi postal duhovnik, ampak je v začetku njegove poklicanosti Gospod. On kliče duhovnika in On ga pošilja. Zato duhovnik velikokrat ne zna odgovoriti, kako da je postal duhovnik, ampak bi najraje odgovoril, naj gredo vprašat Boga, zakaj ga je poklical. Težko je ljudem razložiti  božje sklepe in načrte. Zato je prav primeren današnji evangelij, ki poudarja temelj krščanske poklicanosti. »Tisti čas je Gospod določil še drugih dvainsedemdeset in jih poslal pred seboj po dva in dva« (Lk 10,1). »Pojdite! Pošiljam vas kakor jagnjeta med volkove« (3) V borih treh vrsticah je kar trikratni poudarek, kako Gospod kliče učence.

14_med_letom.jpeg

Krščanska izvolitev in poklic imata izvor pri Gospodu žetve, ne pri človeku. V začetku poslanstva je Bog. Tudi rodovitnost misijonske dejavnosti sloni za zavesti, da nas Gospod pošilja. Krščanski poklic se hrani v stiku z Bogom, s poživljanjem vere in v pristni povezanosti z Gospodom v molitvi. V zvezi s poklicanostjo Kristus poudari nenavezanost na gmotne dobrine: »Ne nosite s seboj ne denarnice ne torbe ne sandal«(4). Čeprav je »delavec vreden svojega plačila« (7), naj poslani živi skromno in naj bo zadovoljen s tem, kar ima. »Jejte, s čimer vam postrežejo« (8), saj je zanj najvažnejše in največje plačilo, da je njegovo ime »zapisano  v nebesih« (20)

Poslani naj bo miren in pogumen. Tudi če se Kristusov učenec znajde sredi tveganja in preganjanja, ne sme nikoli podleči skušnjavi nasilja ali prisile: »Pošiljam vas kakor jagnjeta med volkove« (3). Biti mora oznanjevalec miru, ki vedno predlaga, a nikoli ne sili: »V katerokoli hišo pridete, recite najprej: 'Mir tej hiši!' In če bo v njej sin miru, bo na njem počival vaš mir; če pa ne, se mir povrne k vam« (6). In prav tako se mora izogibati nasprotne drže: sklepati kompromise in se prilagajati splošni miselnosti in plehkim modnim tokovom. Ne, biti mora tudi pripravljen »otresti prah« (11) in oditi drugam oznanjat, da »se je približalo Božje kraljestvo« (9).

Po teh napotkih še enkrat vidimo, kako je Kristusov učenec poslan, saj ima samo poslani navodila pošiljatelja. Zato se mora jasno zavedati, da ni privatnik ne samozvanec. Poslanec predstavlja tistega, ki ga pošilja, in se temu primerno obnaša. Ob vseh današnjih samozvanih »prerokih in svečenikih nove dobe« jasno vidimo, kako nimajo tistega, ki jih je poslal, predvsem pa nimajo pravil, katera jasno postavlja tisti, ki pošilja, ampak si jih sami postavljajo in jih z lahkoto spreminjajo, če jim tako bolj ustreza.

»Le zakaj toliko poudarjate , kakšni naj bodo kristjani in duhovniki, ko pa niso!« včasih kakšen kristjan poočita. Prav današnji Kristusov evangelij dokazuje, kakšen realist je bil Gospod, ki je vedel, kakšnim skušnjavam bodo izpostavljeni njegovi učenci. Zato nam Kristus naroča: »«Prosite torej Gospoda žetve, naj pošlje delavce na svojo žetev« (2). Prosimo Gospoda naj nam pošlje take delavce, kakršne On želi!

 
< Nazaj   Naprej >