OOPS. Your Flash player is missing or outdated.Click here to update your player so you can see this content.
You are here: Domov
5. postna nedelja, 7.4.2019

Z Jezusovim nastopom v templju postanejo ljudje, učenjaki in Farizeji ponovno pozorni nanj. Vprašanja, če je on obljubljeni Mesija ali ne, nočejo potihniti. Ljudje, ki jih je Jezus srečal, se ne morejo zadovoljiti z začasnimi odgovori, saj se želijo odločiti.

Kot učenik bi moral Jezus – iz stališča učenjakov – poznati božje zapovedi in bi jih moral kot mesija brez pridržkov sprejemati in tudi vedeti, kaj je prav in kaj narobe ter kaj je pred Bogom dovoljeno in kaj je prepovedano. Če bi Jezus zagovarjal drugo stališče, se bi zoperstavil ne le človeškim zakonodajalcem, temveč tudi Bogu samemu in tako ne bi mogel biti obljubljeni odrešenik.

5_postna.jpeg

Takšno razmišljanje je za ljudi, katerih odnos z Bogom temelji predvsem na izpolnjevanju zapovedi, popolnoma razumljiv, je pa popolnoma drugačno od Jezusovega ravnanja. Le-to je osnovano na osebnem odnosu z Bogom, na spoštovanju svobode bližnjega in na ljubezni do bližnjega. Tako se zdi takšno razumevanje farizejem in učenjakom tuje.

V prešuštvovanju zasačena žena je idealna priložnost, da dobimo jasno mnenje o Jezusovem prepričanju. Za pismouke je to jasen primer: zakon se mora izpolniti za vsako ceno, ker je to Božja volja. V nasprotju s tem pa je za Jezusa odločilna Božja ljubezen in ne zakoni. Spretno pokaže človeškim sodnikom lastne napake in jih pozove, da naj merilo, s katerim merijo prestopek ženske, uporabijo na samih sebi. Iz zgodovine Jezusovega odnosa s prešuštnico lahko vidimo, da nobena še tako velika napaka in krivda ne more preprečiti srečanja z Jezusom. Je pa lahko vedno razlog zanj. Jezus ve, kako zelo nas lahko krivda obremenjuje, tako da je obsojanje popolnoma odveč. Kdor svojo krivdo prizna in jo obžaluje, temu ne bi smeli po nepotrebnem otežiti spreobrnitve. Ne da bi omalovaževal njen greh, Jezusu uspe dati ženski možnost, da lahko zadiha in na novo začne.

Jezusov odnos z grešniki želi biti vzor za naš odnos z drugimi, saj smo vsi zaznamovani s krivdo. Ne potrebujemo prepovedi, obsojanja in pametovanja, temveč razumevanje, sočustvovanje, taktnost in spodbujanje. Zapovedi nam niso dane, da bi imeli zakone, s katerimi lahko obsojamo, temveč so nam dane kot cilj za srečno življenje! Pokažejo nam, kako zelo smo odvisni od Božje milosti in usmiljenja in nas opozarjajo, da naj ne sodimo in naj ne ravnamo neusmiljeno.

"Ne spominjajte se prejšnjih reči, ne mislite na nekdanje reči" – že tu in danes je potrebno spremeniti življenje, Bog pa se želi izkazati kot moč, življenje in odrešenje!

 
< Nazaj   Naprej >