OOPS. Your Flash player is missing or outdated.Click here to update your player so you can see this content.
You are here: Domov
6. nedelja med letom, 17.2.2019

BLAGOR VAM UBOGIM! GORJE VAM BOGATINOM!

6_med_letom.png

Današnja evangeljska stran nam posreduje blagre, kot jih je zapisal evangelist Matej. On posreduje osem blagrov, Luka pa le štiri. Zato pa jih podkrepi tako, da vsakemu doda kot nasprotje prekletstvo, ki ga uvaja z »gorje«. Ali so evangeljske zahteve izražene v blagrih nemogoče in neživljenjske? S kakšnimi ljudmi bi raje imel opravka: z usmiljenimi ali neusmiljenimi, z ubogimi, ki imajo vedno čut za bližnjega, ali bogatimi,m ki so obogateli na račun  ubogih … Pri odgovoru opazimo kar malo zadrege. Sogovorniki morajo priznati, da si želijo imeti opravka z ljudmi blagrov, čeprav menijo, da so zahteve blagrov neživljenjske.

Res ne moremo zavrniti sporočila blagrov, kajti upanje in veselje prinašajo tisti ljudje, ki zmorejo uresničevati sporočilo blagrov. Mož, ki je obiskal misijonarje v Afriki je rekel: Misijonarji so tisti, ki prinašajo novo upanje in veselje v življenje ljudi, so tisti, ki so sposobni živeti blagre. Upanje prinaša misijonar, ki je »zaradi Sina človekovega« (Lk 6,22) usmiljen in pomaga ljudem, ne pa domači politik, ki se povzpne na oblast, da izkorišča že tako uboge prebivalce in ne pomaga s sredstvi, s katerimi bi moral pomagati, k napredku in človeka vrednemu življenju. Kdo ne bi ob tem ponovil s Kristusom besed iz današnjega evangelija: »Gorje, vam bogataši, kajti svojo tolažbo že imate!« (Lk 6,24).

Blagri pripovedujejo veliko resnico našega življenja. Bogataš hitro otopi za reveža in velika blaginja rada ljudi uspavam ter jih celo pokvari. Kdor ni nikoli sam trpel krivice ali si prizadeval za dosego določenega cilja, ne bo razumel človeka v težavah in zlepa ne bo usmiljen z drugimi. Kdor se ni s težavo dokopal do svojega prepričanja in ni zanj ničesar zastavil ali tvegal, je v nevarnosti, da bo ohol in vzvišen do tistih, ki mislijo drugače. Kdor samo lepo in všečno govori, je v nevarnosti, da bo nenačelen in bo sklepal kompromise v nasprotju s svojim prepričanjem in z božjim sporočilom.

Zanimivo je, da so v vzhodni Cerkvi blagri molitev. Pri bizantinskem obreda jih slovesno pojejo ob prenosu evangeljske knjige, in sicer v obliki, kakor jo je zapisal evangelist Matej – danes beremo Lukov zapis. Zdi se mi, da upravičeno, saj so prav blagri nekakšen povzetek evangeljskega učenja. Blagri so torej molitev. Kdor moli, prosi Boga, naj ga blagoslavlja. In kdaj? Vedno in v vsakršnih razmerah. Tako v pomanjkanju kot v blaginji. Tako v žalosti kot v veselju. Gospod nam zagotavlja: »Ne bojte se! Jaz vas blagoslavljam in se z vami tudi v preizkušnjah. Ker sem z vami, vam ponavljam, da ste blaženi!«

Da bi imeli tako močno vero, moramo večkrat ponavljati besede blagrov kot molitev. Kot iskreno in preprosto prošnjo. Trenutki, ko naj bi blagri veljali tudi za nas – žalost, nemoč, revščina, preganjanje, poniževanje zaradi vere v Kristusa – pridejo sami v naše življenje. Da bi v takih trenutkih bili deležni duhovne tolažbe in moči zaupanja v nebeškega Očeta, večkrat berimo blagre kot iskreno in ponižno prošnjo h Gospodu – kot sporočila polno molitev. Nevernim angleški novinar je zapisal: »Življenje je veliki rebus, žal pa nam primanjkuje časa, da bi odkrili njegov smisel!«

 
< Nazaj   Naprej >