UBOGI PETROV ČOLN

Predvidevam, da apostol Peter ni imel največjega in najboljšega čolna med vsemi ribiči ob Genezareškem jezeru. Toda prav ta ubogi čoln je dal na voljo Kristusu, da je iz njega »učil množico« (Lk 5,3), ki je »pritiskala nanj«, da bi »poslušala Božjo besedo« (1). Prav ta skromni Petrov čoln je uporabil, da je iz njega učil. Ta čoln je bil tudi edino, kar je Peter lahko ponudil Kristusu. Praktično mu je dal vse.

Danes veliko ljudi meni, dan nimajo sposobnosti za oznanjevanje božje besede. Duhovniki velikokrat težko dobimo sodelavce. Mladi se težko odločajo za duhovni poklic in oznanjevanje božje besede. Na želijo sprejeti odgovornosti v življenju npr. problem nesklepanja cerkvenih porok. Nekako menijo, da niso sposobni… kakor da čoln njihovega življenja ni primeren za to. Ta strah in številni drugim do odveč. Kristus more tudi iz skromnega čolna učiti množico, le na voljo mu ga moramo dati. 

Sicer pa strah ob srečanju z neskončno svetim, z Bogom ni novost. Ko se človek sreča z Njim, se ustraši, ker se zave svoje majhnosti in grešnosti, kakor se je zavedel prerok Izaija v prvem berilu. Vendar ne sem pri tem ostati. Ko se je apostol Peter zbal ob srečanju s Kristusovo božjo močjo in se zavedel svoje nesposobnosti in grešnosti, je prosil: »Pojdi od mene, ker sem grešen človek« (8). Obenem pa je zaupal Gospodu, saj je dejal: »Na tvojo besedo bom vrgel mreže« (5). Apostol Peter, ki je pozneje postal prvi med apostoli, ni šel na delo v zavesti, lastne sposobnosti, ampak v veri v Gospodovo  besedo. Njegove skromne danosti mu niso bile več ovira, ampak jih je dal na voljo
Gospodu. Ta jih je sprejel in blagoslovil ter jih nadvse koristno uporabil. Naše (ne)sposobnosti, naša grešnost in zavest majhnosti nas ne smejo ovirati na poti za Kristusom. Popolnoma se moramo izročiti Gospodu.

Poznam duhovnika, ki so ga v času priprave na poklic nekateri »učeni« profesorji in prestrogi vzgojitelji hoteli odvrniti od duhovništva in so menili, da ni sposoben zanj. Toda on je dal svoje skromne sposobnosti v zaupanju v besedo na volj Gospodu. Danes je dober duhovnik, ki je že mnogim pomagal na poti k Bogu. »Njegova milost … ni prazna« (1 Kor 15.10), piše apostol Pavel v drugem berilu, ko poudarja, da se je iz nasprotnika vere spreobrnil v oznanjevalca evangelija z božjo milostjo.

Prav tako poznam ljudi, ki imajo sposobnosti, se jih zavedajo in so nanje zelo ponosni. A velikega mogočnega čolna svojega življenja ne ponudijo Gospodu, da bi iz njega učil ljudi. Njihov čoln se lahko ponaša z lepoto in mogočnostjo, vendar je sam sebi namen. Nikomur ni koristen in nihče si z njim ne more pomagati.

Prosimo Gospoda, da nam čoln našega življenja, pa naj bo kakršen koli, ne bo ovira na poti za Kristusom, ampak ga bomo v zaupanju v Njegovo besedo posodili, naj z njim naredi, kar hoče in kakor hoče.