OOPS. Your Flash player is missing or outdated.Click here to update your player so you can see this content.
You are here: Domov
Nedelja Jezusovega krsta, 13.1.2019

Prgišče moke

jezusov_krst.jpeg

Božični čas nas spominja na razodetja – razodetja Božje ljubezni do nas. Pred dvema tednoma smo praznovali božič in se spominjali, kako so angeli razodeli pastirjem, da se je rodil Jezus kot njihov kralj in odrešenik izraelskega ljudstva. Prejšnjo nedeljo pa smo obhajali praznik Gospodovega razglašenja, ko se je Jezus preko treh modrih z Vzhoda razodel kot odrešenik vseh narodov sveta. Danes pa obhajamo praznik Jezusovega krsta, ki pomeni »uradni« začetek Jezusovega javnega delovanja. Ob tem dogodku se spominjamo še enega razodetja: ko je Janez krstil Jezusa v reki Jordan, so se Jezusu odprla nebesa. Videl je Božjega Duha, istega Duha, o katerem piše Prva Mojzesova knjiga, da je plaval nad vodami ob začetku stvarjenja. Zdaj pa se začenja novo stvarjenje. In slišal je glas iz nebes, ki ga je prepoznal kot glas svojega večnega Očeta, kajti Jezus je njegov ljubljeni Sin.

Naša vera je odvisna od teh razodetij. V njih nam Bog govori, kdo je On sam in kdo smo mi. Razodeva se kot Bog, ki nas ljubi, ki skrbi za nas in za svet, v katerem živimo. Sporoča nam, da deluje v življenju vsakega od nas in tudi v življenju naše skupnosti, našega naroda. Med nas prihaja v osebi Jezusa, ki se danes razodeva kot služabnik, kot maziljeni zveličar, ki nam prinaša veselo novico, da smo odrešeni. Jezus nam je danes razodet kot jagnje, ki nas bo rešilo večne smrti s tem, da bo vzelo nase naše grehe.

To nam je hkrati tudi opozorilo, naj ne pozabimo, kaj vse je Bog naredil za nas. Poklonil nam je množico darov, ki jih sploh nismo zaslužili. Pomagal nam je na nešteto načinov, tudi tega si nismo sami zaslužili. Prišel je, da prebiva med nami, ne zato da bi nam gospodoval, ampak da bi nas osvobodil zla in nam vlil upanje na večno srečo z njim. Prišel je med nas, da bi nam pokazal, kako naj živimo in ljubimo.

S krstom je Jezus začel svoje javno življenje. Njegovo življenje se je spremenilo, spremenil je svoj »življenjski slog«: doslej je bil predvsem Jožefov sin, ki si bo služil kruh najverjetneje s tesarstvom, danes pa se je podal na pot, ki ga bo končno pripeljala na križ. Njegova smrt in vstajenje bosta zaznamovala začetek krščanstva, to je čisto nov način mišljenja, ki bo preoblikoval ljudi za vse čase naprej. In vse to se je začelo s preprostim dejanjem – s krstom. Dejanje, ki ga je doživel tudi vsak izmed nas v svojem duhovnem popotovanju. 

»Pa kaj se to mene tiče,« bi lahko rekel kdo izmed nas, »jaz pač ne bom spreminjal sveta.« To je verjetno res. Toda pot, na katero se je Jezus danes podal, mora v svojem življenju prehoditi tudi vsak izmed nas. V čem je naša pot enaka Jezusovi? Ali bomo tudi mi delali čudeže? Ali bomo potovali naokrog in pridigali? Verjetno ne. Toda moramo si prizadevati, da bomo živeli tako, da bo na koncu nebeški Oče tudi nam dejal tako kot Jezusu:  »Ti si moj ljubljeni sin / ljubljena hči …«

Jezusovo življenje ni teklo gladko. Nasprotovali so mu. Judje so ga skušali prepričati, naj vendar neha trmoglavo vztrajati pri svojih ciljih. Nagovarjali so ga, naj pozabi na svoje poslanstvo in sledi obnašanju množice. V tem je naša pot popolnoma enaka Jezusovi. Kot je Jezus zaradi svojega življenjskega sloga naletel na posmehovanje in grožnje, tako tudi mi pogosto trčimo ob nerazumevanje ali celo sovraštvo okolja, v katerem živimo ali delamo. Danes je že majhen čudež, če se upremo in odklonimo tako obnašanje/ravnanje, s katerim se Jezus ne bi strinjal, saj s tem tvegamo vsaj posmeh, kot ga je doživel tudi On, če ne še kaj drugega.

Načelo »saj vsi tako delajo« je zelo zapeljivo in se mu je včasih res težko upreti. Jezus je imel enake težave. Evangeliji nam pripovedujejo, da so ga Judje nekoč hoteli pahniti s skale v prepad, tako jih je razjaril s svojim naukom. Vendar Jezus ni pustil, da bi množica krojila njegova načela, in ni spremenil svojega prepričanja. To velja tudi za nas, saj smo krščeni.

Z današnjo nedeljo se je v cerkvenem koledarju končal božični čas,  začenja se tako imenovani »čas med letom«, ali kot včasih rečemo »navadne nedelje«. Toda že današnja, prva »navadna nedelja« Jezusovega krsta nas opominja, da ta navadni čas zahteva »nenavadne«, izredne ljudi. Zato smo bili namreč krščeni!

 
< Nazaj   Naprej >