OOPS. Your Flash player is missing or outdated.Click here to update your player so you can see this content.
You are here: Domov
34. NEDELJA med letom, 25.11.2018

JEZUS KRISTUS KRALJ VESOLJSTVA – NENAVADEN KRALJ

Na praznik sv. Petra in Pavla je bilo v ljubljanski stolnici v težkem času preganjanja Cerkve mašniško posvečenje. Za vstop so zapeli pesem: Ti si Peter, skala. Neko ženo je besedilo pesmi tako prevzelo, da je bo poudarjenem ritmu še sama začela tolči z nogo ob pod ter mogočno peti: »S tabo mi kraljujemo, s tabo mi zmagujemo…« kot bi hotela reči: »Kje ste zdaj komunisti! Ne boste nas premagali. Mi zmagujemo!«

34_med_letom.jpeg

Kdaj pravzaprav kraljujemo s Kristusovim namestnikom? Takrat, ko kraljujemo kakor Kristus. On pa je kraljeval na križu. Današnji evangelij opisuje Kristusa v pogovoru s Pilatom. Tik preden gre v trpljenje, Jezus temu oblastniku razloži, da je takšen kralj, ki je zato prišel na svet, da »pričuje za resnico« (Jn 18,37) in da njegovo »kraljestvo ni od tega sveta« (36), saj kraljuje s križa. Nanj pa je šel, ker »nas ljubi« ter da bi »nas s svojo krvjo osvobodil grehov ter napravil iz nas kraljestvo in duhovnike za slavljenje Boga« (Raz 1,5). Na križ je šel, da bi nam »izkazal ljubezen do konca« (Jn 13,1) in tako s svojim kraljevanjem pokazal na pravo ljubezen, ki se ne ustavi niti pred žrtvijo in trpljenjem. Njegovo kraljevanje je zato ljubezen, ki je pripravljena stopiti na križ. Zelo zanimive so  romanske upodobitve Križanega, ki ima na glavi krono.

Kristus na križu pokaže pravo podobo Boga. Zakaj? Ko je prvi človek v raju grešil, mu je skušnjavec pokazal napačno podobo Boga, in sicer kot ljubosumnega otroka, ki hoče imeti stvari le zase, ter tirana, ki človeku ne dovoli, da bi bil svoboden, saj mu postavlja prepovedi. Po grehu se je človek zagledal v predmet in ni videl več oseb: ne Boga in ne sočloveka. V tretjem poglavju prve Mojzesove knjige človek prekine stik z Bogom (Adam in Eva grešita), v četrtem poglavju pa ubije sočloveka (Kajn ubije brata Abela). To poslej postane vzorec človekovega ravnanja. Tako apostol Peter najprej zataji Jezus (Boga), nato pa še apostole (človeka).

Človekov pogled je uprt v stvari in zanemarja osebe. Poleg tega pa ima tudi o Bogu napačno podobo, saj ga doživlja kot tekmeca. Bog to ve, zato se človeku približa tako, da se da pribiti na drevo križa, ker je človek »prilepil« svoj pogled na stvar, drevo. Bog se v svoji ljubezni poniža in gre na križ, ker ve, da ga bo samo tako srečal človekov pogled, ki je uperjen  v stvari. In tako ga bo lahko »videlo vsako oko« (Raz 1,7). Na drevesu križa Kristus pokaže tudi na pravo podobo Boga, kakor bi mu govoril: »Poglej,doslej si mislil, da sem ljubosumen Bog, da ti ne dovolim svobode, da sem tvoj tekmec in hočem biti tvoj tiran. Pa sem se prepustil človeškim rokam, ki so mi zadale trpljenje, pribila ne križ in umorile. Nisem ljubosumen Bog, ampak Bog, ki te ljubi do te mere, da se ti daje v roke.« Tako Kristus pokaže pravo podobo Boga, obenem pa razreši tudi medčloveške odnose, saj na obtožbe molči in sprejme nase vso krivdo ljudi. Kakor bi nam hotel povedati: »Ne prepirajte se med seboj, kdo je kriv. Ne sovražite sočloveka, ker je naredil kaj narobe, saj sem jaz sprejel nase vso krivdo sveta, da bi se  odslej ne sovražili, ampak bi mogli drug drugega ljubiti.« Res, nenavadno kraljevanje!

Zahvaljujem se vam, da smo skupaj odkrivali pravo podobo Boga in iskali njegovo ljubeznivo obličje. Na praznik Kristusa Kralja nam ko piko na i to svojo podobo in resnično obličje pokaže sam Gospod: križani kralj. Želim in prosim Boga, da bi imeli vedno pred očmi podobo Jezusa Kristusa, »ki nas ljubi«, in z njo hodili skozi življenje.

 
< Nazaj   Naprej >